Izposojevalnica besed

A GIRL YOU SHOULD DATE

2012-01-04T21:26:00.001+01:00

V razmiku parih dni sem dvakrat naletela na spodnji zapis. Škoda le, da ni zrasel na mojem zeljniku, je pa vsekakor vreden (večkratnega) prebiranja. In deljenja.

A GIRL YOU SHOULD DATE

Date a girl who reads. Date a girl who spends her money on books instead of clothes. She has problems with closet space because she has too many books. Date a girl who has a list of books she wants to read, who has had a library card since she was twelve.

Find a girl who reads. You’ll know that she does because she will always have an unread book in her bag. She’s the one lovingly looking over the shelves in the bookstore, the one who quietly cries out when she finds the book she wants. You see the weird chick sniffing the pages of an old book in a second hand book shop? That’s the reader. They can never resist smelling the pages, especially when they are yellow.

She’s the girl reading while waiting in that coffee shop down the street. If you take a peek at her mug, the non-dairy creamer is floating on top because she’s kind of engrossed already. Lost in a world of the author’s making. Sit down. She might give you a glare, as most girls who read do not like to be interrupted. Ask her if she likes the book.

Buy her another cup of coffee.
Let her know what you really think of Murakami. See if she got through the first chapter of Fellowship. Understand that if she says she understood James Joyce’s Ulysses she’s just saying that to sound intelligent. Ask her if she loves Alice or she would like to be Alice.

It’s easy to date a girl who reads. Give her books for her birthday, for Christmas and for anniversaries. Give her the gift of words, in poetry, in song. Give her Neruda, Pound, Sexton, Cummings. Let her know that you understand that words are love. Understand that she knows the difference between books and reality but by god, she’s going to try to make her life a little like her favorite book. It will never be your fault if she does.

She has to give it a shot somehow.
Lie to her. If she understands syntax, she will understand your need to lie. Behind words are other things: motivation, value, nuance, dialogue. It will not be the end of the world.

Fail her. Because a girl who reads knows that failure always leads up to the climax. Because girls who understand that all things will come to end. That you can always write a sequel. That you can begin again and again and still be the hero. That life is meant to have a villain or two.

Why be frightened of everything that you are not? Girls who read understand that people, like characters, develop. Except in the Twilight series.

If you find a girl who reads, keep her close. When you find her up at 2 AM clutching a book to her chest and weeping, make her a cup of tea and hold her. You may lose her for a couple of hours but she will always come back to you. She’ll talk as if the characters in the book are real, because for a while, they always are.

You will propose on a hot air balloon. Or during a rock concert. Or very casually next time she’s sick. Over Skype.

You will smile so hard you will wonder why your heart hasn’t burst and bled out all over your chest yet. You will write the story of your lives, have kids with strange names and even stranger tastes. She will introduce your children to the Cat in the Hat and Aslan, maybe in the same day. You will walk the winters of your old age together and she will recite Keats under her breath while you shake the snow off your boots.

Date a girl who reads because you deserve it. You deserve a girl who can give you the most colorful life imaginable. If you can only give her monotony, and stale hours and half-baked proposals, then you’re better off alone. If you want the world and the worlds beyond it, date a girl who reads.

Or better yet, date a girl who writes.

– Rosemarie Urquico –

State of mind: Date A Girl Who Reads! And/Or Writes!

NOSTALGIJA

2011-10-24T23:40:00.001+02:00

Ja, ja, bolj se približuje november, bolj postaja Barbara navdušena nad sprehodi v nostalgična prejšnja leta. Nič posebnega ni november, pa vendar prinese vonj po spominih. In če se pred njim zgodi še kaj navdihujočega, kot je bila letošnja 10. slovenjegraška Urška (Festival mlade literature Urška, natančneje), ki še bolj zabrenka na stare strune, pritisne na prave gumbe, požgečka po podplatih...Aaaahhh, potem je to res naval nostalgije. No, letos je bila pravzaprav kriva zgoščenka uglasbene Urškine poezije, ki poleg melodij Franc'n'Roses in Matalaje, skriva tudi par Andrejevih in Borutovih. Ofakovih in Morijevih. Vrhunskih. Tako se vrtijo že od petka. Na računalniku, v avtu, v micenih slušalkah iPoda. In se pravkar prenašajo še na telefon. Ker če si slučajno zaželim poslušanja na stopnicah do mamine turške kave, sprehodu do knjižnice, čakanju na tehnični pregled avta, v trgovini na oddelku časopisov ali čokoladnih dobrot - morajo biti na dosegu roke. Amen. S sabo prinašajo brleče sveče literarnih večerov, dotike v zadnji vrsti, rumenega Megana, rdečico na vetrobranskem steklu, polnočne pobege, kokto in Daneta Zajca, razbrazdano dvojino, čaj terapije pri ljubi moji, dolge vožnje v Ljubljano, neštete popisane strani (zvezkov, papirnatih serviet, virtualnega papirja, računov...), črne ptice, razsvetljenje... Tople in hladne živčne dregljaje. V spomin, v srce, v kožo. V že zdavnaj preživele trenutke, ki so se mimogrede pustili stopinje, dali navdih, zaprli okna in odprli vrata. In zdaj je točno tako kot mora biti. Nobena skrivnost ni, preprost učinek metulja. Morje solz in vprašajev pripelje do spoznanja, da se vse zgodi z razlogom. Vedno. In tako bo tudi jutri. Zato imam rada nostalgijo. Še posebej tako, ki da zagon, pretvori misli v besede in ljube moje še globje odtisne na stene srca. Neskončno.
verzi desetih uršljanskih let

State of mind: Čas je luknjast...

Anonimni?

2011-09-06T11:55:00.002+02:00

Brrrr, evo pa spet nekaj bo. Pesniska in prostovoljska jesen se zacenja in takrat tale crnina dobi nekaj barv. Je pa pravzaprav tale zapis sprozil Anonimni, s komentarji na moje blog zapise iz leta 2007. Ojej, brings back memories, ja. No, da ne zaidem, samo to sem hotela reci, da ne maram anonimnih komentarjev na stenah. Sploh, ce dajejo slutiti, da se za njimi skriva oseba, ki ve, kako in zakaj je nastal moj dolocen (in v tem primeru komentiran) zapis. =) Rajs mam imenaaaaaa! Bomo pogumni, Anonimni?

State of mind: dela cez glavo, jaz pa v spominih =)

UGANI, KDO PRIDE DANES NA KAVO?

2011-06-11T09:52:00.007+02:00

Po tolikem času od zadnjega resnega (več kot 2 x na leto) pisanja, se je težko odločiti, kje bi začel. Ne dolgo nazaj sem malo brskala po zgodovini te moje črnine in se precej narežala. Čeprav je vmes tudi precej bolj žalostnih besed, sem se spomnila (prav zaprav sta me na to, v presledku parih dni, spomnila moja draga Ollie in najboljši Cimer) na vse vragolije, super večere, zabavne MS dni, trapaste načrte in moje drage ljudi, ki so se začeli v Ljubljani. Nekateri se, seveda, nadaljujejo tudi na Koroškem, zraven pa prihajajo nove, leeeeepe, reči. In ker bi bil za po tako dolgem času od zadnjega pisanja, predolg prispevek že pretiravanje, bom skrajšala in omenila samo razveseljevanja, ki so se zgodila pred kratkim in se imajo zgoditi v bližnji prihodnosti.

Moj rojstni dan, afkors. 24. maj. In vrhunsko darilo mojega najdražjega. Sem že cel FB namalala s svojimi hvalami in važenjem :). Življenje mi lepša Dolce Gusto Piccolo, ki dela super kavico in zaradi katerega vstanem malo bolj zgodaj, da si pred službo privoščim še eno "na hitro". Pa kup ostalih, mega daril. D&G Light Blue parfumček, nove šalčke za kavo, DM darilni boni, dišeče žajfice za relaksiranje, šihtna rožca (ki cveti, in to kako! Sploh nisem vedela, da te vrste rož cvetijo) moje drage spominčice (ki me vedno in povsod spomnijo na mojo drago bico Ano, in naključje ali ne, prinesla mi jih je moja draga prijateljica Ana!), "prenašalec" kavice in nov, z milijoooooon stranmi, zvežčič, v katerega bom spravljala vse sorte in oblike besed. In kar je zeloooo pomembno - zrak za moje pisarije. V obliki podaljšanje moje spletne domene, na kateri kraljuje tale črnina, in ki mi jo prijazno, vsako leto znova, podaljša moja draga Maja. Ki, zgleda, zaupa vame, da bom pa le mogoče bolj pogosto kaj nakracala. In če so prejšnje obljube odletele z vetrom, se bom potrudila, da letošnje ne bojo. In itak sem že presegla lansko kvoto. Dva zapisa v manj kot mesecu dni, wuuuuhuuuu! Pa saj bo šlo, če zaradi drugega ne, zaradi super večera par dni nazaj. Ana in Maja, fajn da sta. In fajn, da sta malo tudi moji.

No, kakšen mesec pred mojim rojstni dnevom, se je zgodil še zaključni večer projekta Korošci pa bukve beremo, kjer sem imela čast pogovarjati se z Vinkom Möderndorferjem. Bilo je zabavno, navdihujoče in moja trema se je porazgubila ob stisku njegove roke. Prijeten, inteligenten in topel ččlovek je, tale Vinko. In tukaj gre zahvala moji dragi Tjaši, da se je spomnila name, in, seveda, naši ljubi knjižnici (mojemu drugemu domu že odkar pomnim), Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika in njeni direktorici Ireni. Pa vsem faaaajnim knjižničarkam za povrh. Super je bilo. Če koga zanima, je tukaj povezava do članka na Bajti.

No, kakšen mesec po mojem rojstnem dnevu se bo zgodil literarni večer na Perkfestu 2011 v Mežici. V nedeljo, 19.6.2011, s pričetkom ob 18. uri, se bomo pred Narodnim domom predstavile pesnice ob super glasbeni spremljavi. Nitke večera pa bo za vse prepletala moja draga Ana. Toplo vabljeni! Če bo uspelo moji dragi Mateji (iz deževne Anglije), ni vrag, da tudi vam ne bi!

Če se čas ne odloči drugače (dopusti in poletna potepanja), se zna pred avgustom zgoditi še en literarni večer, tokrat ob treski. In prav tako v Mežici. Poleg standardnega ženskega zastopstva, še s Primožem, česar se najbolj veselim. Ampak več o tem, ko se udejani.

Okej, to nas pripelje do današnjega dneva. Ne vem, kaj prinese (razen moje sestre čez par minutk na kavon mogoče mojo drago Ollie z Janom jutri, iz Ljubljane na Koroško, kar bi bilo suuuuper) in v kaj se bo nadaljeval. Vem pa, da je z dragimi ljudmi vse lepše. Pika.

State of mind: UŽIVAJTE!

Okej, in ko hoče človek že zaključit, zazvoni telefon. In na telefonu piše: Vanja. In mene skoraj kap. Jo vprašam, če se je zmotila. Ker se nisva videli od lani enkrat. Pa pravi da ne in da naj diham. Ker pride danes na kavo. In me spet skoraj kap. Finofletnofaaaaaaajn. Hop pod tuš, še enko kavo v žilo, da pridem k sebi in potem gasaaaaaaaaaaaaaa!!! ja, prvi naslov današnjega zapisa je bil Darila, takšna ali drugačna. Pa sem ga ravnokar spremenila. Čeprav je tudi Vanja ene vrste darilo!

Deja vu

2011-05-27T09:07:00.002+02:00

Aaaa, res se mi zdi, da se je tole ze enkrat zgodilo (mogoce celo veckrat). Da celo vecnost nisem ceckala na tole crnino, namrec. In da me je nanjo spet prijazno opomnil moj najljubsi cimer. In da ti, dragi Care, ne zraste ego, imela sem samo se enega poleg tebe (cimra, da ne bo pomote, sem se ne steje bivsi fant), pa se tisti je bil malo cudaski s svojim kuhanjem makaronov ob petih zjutraj, tako da... =) No, da ne bos mislil, super si (bil), sploh tvoj kruh in polnocna povabila na balkonskega jegra. Zato danes, samo zate, tale zapis z obljubo (tokrat resno), da se veckrat oglasim na crnini. In da ne bos tega vzel premalo resno: sploh si ne predstavljas, kako annoying je pisanje tegale preko telefona! Sploh bez sumnikov in z glupim vsiljevanjem napacnih besed. In to naj bi bil pameten telefon? My ass!

No, do naslednjic!

State of mind: bom doma popravla vse napake =)

RE: KU-KU

2010-11-29T20:06:00.019+01:00

Kje človek začne po tolikšnem času? Pametni bi rekel, da na začetku, ampak je ta začetek "ne pisanja" že precej ušel iz spomina, zato začenjam pri eni pomembnejši stvari.

Maja letos sem dala odpoved. In julija začela z novo službo. In tako se ne vozim več vsak vikend v Ljubljano

in nisem več sezonska delavka, kot je enkrat rekla moja draga profesorica. Sem spet na Koroškem. O plusih in minusih se mi ne da več razglabljati, vsekakor je plusov več kot minusov, drugače se ne bi odločila kot sem se.

Na novo situacijo sem se navadila takoj. Služba je fajn, sodelavci tudi (seveda pogrešam nekatere moje "ljubljanske"), večinoma sem doma že okoli 16. popoldanske, tako da ostane veeeeliko časa za mojo veliko in moje male ljubezni. Spet pišem. No, pišem več, kot sem v času službovanja v prestolnici. Spet imam čas za vse prijatelje, ki sem jih prej zanemarjala (no, pa je šla po vodi moja obljuba o plusih in minusih), moja najljubša knjižnica je čisto blizu mene, prav tako moja družina in moja Baki. Pogrešam edino gledališče enkrat na teden in zdaj zdaj bom začela pogrešati decembrske stojnice. Ampak gledališče pridno nadomeščam s ponovno priključitvijo amaterski gledališki skupini KD Svitanje, decembrske stojnice so pa letos v pomanjšani obliki dobile mesto tudi na Ravnah.

Od maja do danes se je zgodilo marsikaj.

Najprej moja 30ka.

In prva letošnja poroka. Nastja in Urban.

Nato pakiranje, načrtovanje in selitev k moji ljubezni novemu članu družine,

izletki v Ikeo, kavice za navdih in pomiritev, privajanje na novo službo.

Dopust je bil deževen in prekratek, sem imela pa zato celo poletje ogromno časa za uživanje in branje v viseči mreži, ki mi jo je dragi kupil za rojstni dan.

Pa še druga letošnja poroka. Katja in Matej.

Septembra se je resno začelo načrtovanje 11. Pesniške olimpijade (ki je super uspela, mimogrede),

resnejše pa je postalo tudi na delovnem mestu.

Vmes sem hodila na koncerte,

gledališke predstave, piknike in rojstne dneve,

bratove fuzbal tekme,

pisala za dušo in po "dolžnosti", lektorirala, izdelovala vse sorte stvari (nakit, aranžmaje, voščilnice...), delala načrte za espe in še za marsikaj.

Jutri se prične že veseli december. Kidala sem že trikrat, za sneg se ni treba bati.

Nekateri so že izobesili lučke, stojnice stojijo in ponujajo raznovrstne praznične izdelke ter prinašajo vonj po čarobnem Božiču. Tega sem letos čarala tudi sama.

Nekaj adventnih aranžmajev, dišeč čaj in sveče naredijo dom prijaznejši (in, seveda, bolj dišeč).

Nastajajo seznami voščilnic, daril, nakupov in srečanj s prijatelji. Družabne igre so postavljene na polico, da vsak dan opominjajo, da so najlepši trenutki trenutki s prijatelji. Prva sveča na adventnem venčku je prižgana, ostale čakajo, da približajo zame najčarobnejši praznik. In z njim veselje, ker mi po dolgih štirih letih 24.12. ne bo treba sedeti v službi, ampak bom lahko doma pripravljala praznično večerjo, vonjala mamine piškote in se veselila celega tedna crkljanja. "December je fajn, sploh, če se začne že novembra", je rekel znanec. Takoj podpišem. In podpišem tudi, da je povsod lepo, najlepše pa je doma. In jaz moje Koroške ne zamenjam kar tako.

Tistemu enemu, ki je težko čakal tole objavo, želim najlepši december ever, vse ostalim pa, ki zaidete na tole "črnino", imejte se radi, vse ostalo pride točno takrat, ko je čas za to.

State of mind: in expectation... Decembra, da ne bo kakšnih nesporazumov :)

KU-KU

2010-11-09T07:04:00.002+01:00

Aaaaaaaaaa, vse prazno, vse staro.

In skoraj eno leto od zadnjega zapisa!

Posipam se s pepelom (bi rekla moja draga Baki) in v prihodnjih večerih ob prižgani sveči za pokoro obvestim bralce te moje črnine o najpomembnejših dogodkih zadnjega leta. And that's a promise!

State of mind: Regrets...

DECEMBRSKE USTVARJALNICE

2009-12-08T22:42:00.004+01:00

ADVENTNI "VENČEK"
KNJIŽNE KAZALKE KNJIŽNE KAZALKE
OGRLICA IZ LESENIH PERLIC

2009-11-19T23:08:00.004+01:00

Obljuba, da bo črnina popisana pogosteje, je nekako padla v vodo. Zadnja dva meseca sem se ukvarjala s tem:

Za vse, ki vas zanima kaj več, je tukaj par povezav:
10. PESNIŠKA OLIMPIJADA NA BAJTI
10. PESNIŠKA OLIMPIJADA NA AIRBELETRINI
10. PESNIŠKA OLIMPIJADA V ČASOPISU VEČER

10. Pesniška olimpijada je, seveda, uspela, zahvale vsem dvigovalcem razpoloženja. Zbornik je majka, tako kot vsi, ki so pomagali, da je praznovanje ratalo. Če bi kdo zbornik, naj mi pusti/pošlje naslov...
Hvala vsem obiskovalcem in snovalcem, še posebej Robiju, Blažu, Ani, Vesni, Tjaši, Gašperju, Tonji, Janu, Gregorju, Juretu, gospodu Juriču in vrhunskim in enkratnim Franc&Roses. Pa vsem tistim, ki so bili z nami v mislih, seveda :)))

State of mind 1: Novim zmagam naproti!
State of mind 2: Magično in vrhunsko!

OFFICIALLY MOJA NAJDALJŠA BLOGERSKA PAVZA!

2009-09-09T18:15:00.030+02:00

Saj še sama težko verjamem, ampak je res. Moj zadnji vpis nosi datum 30.3.2009.
30. marec??? Ojej...
Opravičil za moja dva in pol bralca v bistvu nimam.
Lahko pa vam naštejem nekaj "projektkov" in dogodkov, ki so me trgali stran od moje blogerske Črnine:
.
.
. (malo traja, brskam po spominu in fotozabeležkah...)

APRIL 2009

- same old, same old, služba in skrb za družino (hehehe)

MAJ 2009

- zgodi se moja prva ribičija, na kateri sem, žalostno, ampak resnično, ulovila samo ubogega ploščiča (ki med zagrizenimi ribiči menda še za 1 točko ne šteje)

- za zadnji rojstni dan pred grozečo 30ko ponovimo lanskoletno preverjeno kombinacijo: popoldanski piknik+športanje+čevapi in after party za zvečer

- zadnje dneve maja in prve junija sem pogrešala Ollie, ki se je odpravila na tritedensko potovanje po Ekvadorju

JUNIJ 2009

- »nabavim« si nov okrasek – moj drugi tattoo (tri zvezde na desni rami)
- iz zasede me napade Rotavirus, pokvari najine načrte za obisk prijateljice v Bosni in meni prepreči noro zabavo na sodelavkini dekliščini, ki sem se je veselila skoraj tako kot koncerta skupine U2
- menjava delovnega mesta (še zmeraj isto podjetje), neprijatelj Rota tudi tega premakne za en teden)

JULIJ 2009

- dočakam mojo prvo dekliščino (ki bi morala biti v bistvu druga); prijateljica, sestra po besedi ter takrat še »soon to be bride«, Maja, nas za povrhu vsega preseneti in razveseli še z novico, da dobimo prvi »pesniški« naraščaj (Majč, čestitkeeeeee še enkrat)
- taista Maja me (spet) preseneti z novico, da sem se že tretjič uvrstila med Uršljane in Uršljanke – finaliste Festivala mlade literature Urška 2009 (yaaay, vabljeni na finale v Slovenj Gradec od 22. do 23. 10. 2009)
- po 10 letih od prvega vpisa na faks, se končno vpišem na dolgo želeno smer, Slovenistiko, in v eni sami minuti zapravim 2.547,00€ (še zdaj me na trenutke zaboli glava ob misli na to)
- spet nekaj objavljala

AVGUST 2009

- končno pride čas za dopust, za katerega še zdaj ne vem, kako naj ga definiram; na Hrvaškem sva namreč plačala kazen, ker sva prevozila stop znak, imela sva napačen ključ za prikolico, na poti v Zagreb, na koncert skupine U2 pa naju je dvakrat dobila toča in stolkla mojo Jetrco :); če potegnem črto: cel dopust minus zgornje je enako killer time :) in a good way, da ne bo pomote

- končno U2 konceeeeeeeeeeeeeeeeeert! Zagrebški Maksimir je bila dolgo in težko pričakovana destinacija, kjer sem doživela najverjetneje one of the best days in my life!!! In če playlisto koncerta primerjam z mojo listo all time U2 favourites, ugotovim, da so (mi) zaigrali natančno 8 mojih najljubših, kar niti ni tako slabo

- čas za mojo 2. ribičijo, tokrat dvodnevno, v Avstriji, na Dravi; postavimo šotore, posvojimo dve raci, Maksija in Greto, eno malo račko zapnemo na trnek (a ne, Tejč?), opeče nas sonce (bolj kot vse dni dopusta), izkupiček - 2 krapa kapitalca, mali milijon ploščičev, en ostriž, par rdečeok in 2 kili zelenk :))
- trešči me dejstvo, da se z veliko naglico približuje 10. Pesniška olimpijada, ki jo organiziram in da je treba pričeti z aktivnimi pripravami; razpošljem mailinge, rezerviram prostor in se poigram se z urejanjem prispevkov za zbornik (ostalo počaka na sestanek z Robijem)
- praznujemo sestrino in moje drugo rojstvo, atijev rojstni dan in rojstvo Aneja, prvorojenca moje drage Polone
- 2. avgustovski koncert, koncert skupine Coldplay na stadionu Friuli v Udinah, Italija; Chris se izkaže za izvrstnega frontmana in ob koncu koncerta se zalotim pri misli, da se mi je, kar se tiče performansa, njihov koncert zdel celo malo boljši kot koncert skupine U2 (in, ja, sem se že pokesala teh »grdih« misli in prižgala svečko za pokoro), vse je blo super – koncert, playlista, družba, pot tja in nazaj

- in šoooook...

SEPTEMBER 2009

- ...preselim se, že 7. odkar sem junija 2006 prišla delat v Ljubljano, kar je svojevrsten rekord, a ne? Pa hvala vsem pomagačem!

- in odkrijem, da sem nazadnje čečkala po Črnini 30. 3.2009. 30. marca??? Ojej….
.
.

Vmes smo se imeli pa fino fletno faaaaajn, delali, pirčkali&kofetkali, šli na par lokostrelskih tekem, kofetkali&pirčkali, igrali mivkasto odbojko, bazenčkali...

Jaz sem nekaj sem še pisala, recenzirala, prevajala in nizala ogrlice, zapestnice in delala broške (skupaj s sestro in mamo).

In to je to. Od zdaj naprej bo spet bolj redno. Ampak brez obljub, da ne bom spet kakšne pokore delala potem :).

State of mind: Still breathing :)

COLDPLAY

2009-03-30T22:41:00.003+02:00

It's official, tut na Coldplay gremo. 31.8.2009, Udine, her we come!

State of mind: Happy Sheep!!!

Glasbeno-literarni večer Društva za razvoj glasbe RIFF

2009-03-30T22:36:00.004+02:00

V soboto, 28.3.2009 je v prijetnem ambientu Kocka bara na Poljani minil še en dobro obiskan glasbeno literarni večer, ki ga je tokrat organiziralo Društvo za razvoj glasbe RIFF.

Skorajda standardna zasedba bratov in sester po besedi, pisani ali zaigrani, Tjaša Razdevšek, Primož Karnar, Gašper Bivšek, Tomaž Novosel, Tomaž Apohal in moja malenkost, smo tokrat uživali ob jagodah s šampanjcem in ob skodelici mlade poezije začinjene z glasbo.

Več o fletnem večeru si lahko preberete tukaj.

State of mind: jagodeeeeeeee

U2

2009-03-29T21:06:00.007+02:00

Greeeeem. Na U2. 10. avgusta.

A sem že rekla, da sem as happy as hell?

Whopeeeeeeeeeeeeeee!

In že delam cede z mojimi "U2 All Time Favourites" za v avto. Do avgusta ne poslušam kaj drugega, hehe...

"U2 All Time Favourites" by me (naključni vrstni red):

1. Bad
2. Wild Honey
3. Mysteriuos Ways
4. Running To Stand Still
5. Hawkmoon 269
6. Beautiful Day
7. Miss Sarajevo
8. One Tree Hill
9. Pride (In The Name Of Love)
10. If God Will Send His Angels
11. Sweetest Thing
12. Ultraviolet
13. Zooropa
14. One
15. Who's Gonna Ride Your Wild Horses
16. Desire
17. New Year's Day
18. When Love Comes To Town
19. Angel Of Harlem
20. Mothers Of The Disappeared
21. The Unforgettable Fire
22. Stay (Faraway, So Close!)
23. I Will Follow
24. Staring At The Sun
25. Where The Streets Have No Name
26. Van Diemen's Land
27. Bullet The Blue Sky
28. In God's Country
29. With Or Without You
30. Satellite Of Love

State of mind: ..leave this heart of clay...

PESEM ZIME NA WWW.PESEM.SI...

2009-03-23T16:17:00.005+01:00

...je (po izboru kliktikov) postala moja pesem Sever, jug, vzhod, zahod...

Vesela. Srečna. Malo ponosna. Komaj čakam 24.4.2009 in srečanje pesemsijevcev na Rašici!!!

več na www.pesem.si

Hvala še enkrat...

State of mind: happy sheep, again!

NEKJE V DRUGEM ČASU

2009-03-04T22:03:00.005+01:00

*
nekje
v drugem času
je nekdo že bil to
kar sva midva

bosih nog
čez oprane trave

roke v nasmeh
čez sveže krtine

poljubi v pozdrav
čez razbolele kamne

nekje
v drugem času
je nekdo že zidal
dvojino
*
State of mind: different times...

V PRENOVLJENI BAJTI

2009-03-03T13:20:00.013+01:00

Nekaj časa po "odprtju" prenovljene Bajte in precej (preveč) časa po moji zadnji objavi, sem danes "odkrila steno", popisano z mojo recenzijo pesniške zbirke Jezero Fewa in konj nepalskega pesnika Yuyutsuja R.D. Sharme, ki jo najdete TUKAJ.

Veselo na branje, mogoče vam bo všeč.

Knjigo nam je podarila založba Sodobnost International, za kar se ji najlepše zahvaljujemo.

State of mind: bo treba bolj pogosto v Bajto...

ŠESTA MAPA, ŠESTA SLIKA

2009-03-03T13:15:00.009+01:00

Na željo Tine, ki me je določila za tole nalogo, je spodaj objavljena šesta fotografija iz šeste mape (poimenovane 9. PESNIŠKA OLIMPIADA) shranjene v trebuhu mojega "debelega" zunanjega diska, kjer hranim takšne in drugačne podobnosti.

Na fotografiji so publikacije, ki sta nam jih v dar (in predstavitev) prinesla mentorja 9. Pesniške olimpiade Ivo Stropnik in Blaž Prapotnik.

Več o 9. Pesniški olimpiadi pa TUKAJ

State of mind: brings back memories...

PIŠEM. SPET.

2009-02-23T17:15:00.009+01:00

Pišem. Spet.

- tri recenzije (dve knjigi, ena nova literarna revija) za Bajto
- pesmi (nove (in stare)) poslane tudi na par natečajev in v objavo v nekaj literarnih revijah
- blog
- nove zgodbe na spominsko ploščo v glavi, še raje na tisto v srcu

Pišem.

(še ena za pokušino, iz novejše)

*
jaz pa pravim nazaj
da če besede
napišeš res čisto počasi
se v temnih kotih
zdijo kot zvezde
*

State of mind: Pišem!

VSE NAJBOLJŠE ZA JUTRIŠNJI ROJSTNI DAN ali ARQUITECTURA DE LAS RELACIONES

2009-02-19T07:45:00.003+01:00

"Encontrar. Po treh dneh se tvoje življenje obrne na glavo. Y la tierra es el cielo...

In si pripravljen deliti svoje obsesije z limonino Cedevito, Marimekkom in cimetastim vonjem sobe. Prebirati Daneta Zajca, piti metin čaj. Mu pisati pesmi. Na kožo, na vetrobranska stekla avtomobila, mu ljubezen tlakovati čez čelo. Da bi videl in vedel, da je vredno poskusiti, čeprav mogoče še ne veš kam te odnese hitra reka življenja. In kje se boš prebudil v naslednje megleno jutro. In kje boš zidal nove zgodbe, iskal topla zatočišča zase in za svoje srce. Katere kraje vtisnil globoko v tirnice spomina, katerim izzivom pustil, da gospodarijo s tvojim časom ter spoznal katere viharje lahko prebrodiš tudi bos. In čeprav ne veš, ali si pripravljen. Imaš to v sebi. Ali pa te je divji svet posrkal vase in te spremenil.

Najdeš in želiš obdržati. In želiš, da bi tudi on našel in obdržal. Ker, če ne poskusiš, ne boš nikoli vedel. Da se da božati še bolj nežno. Da lahko ljubezen diši toplo in domače. Da so igre v dvoje prijetnejše. In da je bližina zato, da se deli. Ne veš, če ne ponudiš roke, da prerokovana dvojina popelje čez horizont odlašanj. Ne veš, če arhitekturi odnosov ne pustiš čez prag starih prepričanj in ne najde svetle sobe za nove začetke. Če zapiraš v klet srca vse upe namesto, da bi jim pripravil spalnico na mezaninu. Od koder je lep razgled po čarni sobi v medli bledikavosti sveč, naravnost skozi okno na robove neba. Ki jih vsako jutro znova, samo zanj, vihaš navzgor, da ne bi čezenj zletele sanje.

Ampak solo ne gre. Če se trudiš sam. Če drugi ni za. Ker je treba vse začetke graditi v dvoje, da so se pripravljeni razviti v nadaljevanja. Besed. Stavkov. Odstavkov. Poglavij. Knjig. Do koder pač prideš. Ker, lahko se, roko na srce, vse konča že pri besedah. Ali stavkih. odstavkih. Poglavjih. Redkokdaj dvojina napiše knjigo."

Nekako tako se je končala neka zgodba. In dve poti, ki sta se za trenutek srečali, še zmeraj vodita vsaka v svoj kraj. Imata vsaka svoje kažipote. Ovire. Majhna presenečenja. Drobne kamne, ki pikajo v podplate. In drage ljudi. Različne, včasih iste. Ki so sidrišča za žalost. Ljubezen. Veselje. In vse, kar je še takšnega.

So pa odletele črne ptice in kava zdaj čisto dobro diši tudi v ednini. In zelena pika nič več ne gori. Zame, najbrž. Za druge še. Previdnost (beri: izogibanje) je mati modrosti.

Pa vseeno hodim nasmejana. Ker dvojino včasih najdeš tam, kjer nisi pričakoval. Niti si nisi znal predstavljati. In je fajn. In spet nemirna čakam tiste vmesne klice, da mi pove, da me pogreša. Da misli name. In načrtuje vikend. In delovni dnevi minevajo hitreje. Več je zagona, več energije. In rastejo ideje. Svoj kotiček že imajo v mojem gnezdu. In jih hranim z ljubeznijo. In zgornjo zgodbo pišem drugi osebi. Z drugačnimi detajli, pa vseeno isto.

Ampak vseeno, za dobre stare čase: VSE NAJBOLJŠE ZA JUTRIŠNJI ROJSTNI DAN!

State of mind: vse se zgodi z razlogom, ali kako že?

MESEČNA PAVZA

2009-02-12T17:06:00.015+01:00

Po enem mesecu blogerske pavze, me je danes moj predragi, bivši in najboljši cimer, pocukal, zakaj nič več ne pišem. In mi malo laskal.

In zdaj se sprašujem, hmmm, ja, le zakaj nič več ne pišem?

Lets see... In naj na tem mestu opozorim, da ni bilo kakšne hude krize pomanjkanja pisanja zaradi nesreče v ljubezni, ne-zadetka Lotka ali posušenega rastlinja (čeprav imam le-tega res kar nekaj suhega v stanovanju. Danes bo pela voda.)

Razlog je bolj razumski.

En teden sem bila na bolniški. Trdovraten trebušni virus se je lotil cele naše petčlanske družine. Začelo se je pri očetu, nadaljevalo s sestro, mamo, bratom in mano, prizanesel je edino Jaki, najmanj štiriindvajsetletni sivi nimfi, papagaju s čudnim fetišem do copatov temne barve. Računalnik sem v tem času prižgala samo takrat, ko je obsesija nad Dexterjem in Heroesi našla pot na svetlo, drugače ga še pogledala nisem, kaj šele, da bi mu privoščila dozo elektrike. No, okej, pogledala sem še The Curious Case of Benjamin Button, Seven Pounds in Burn After Reading (tega skoraj do konca).

Pred in po tem tednu sem si privoščila samo dva dni bordanja, eno gradnjo snežnih gradov, en literarni večer in en obisk kina. Bordanje: auč, moje desno koleno na super sončen in krasen dan. Gradnja snežnih gradov: mrzlo, naporno, veselo in prvič! Literarni večer (z naslovom Nema usta, za naš Rotary klub): magical as always, s "Prešernovimi" čokoladnimi figami. Kino: no, ja, še kar prebavljivo. Ne povem pa, kateri film je bil, da vam slučajno ne vsilim mojega mišljenja.

Za tiste tri in pol bralce, ki tole spremljajo (s predragim bivšim in najboljšim cimrom vred), še nekaj apdejtov:

1. Včeraj je bil dan za "prvič": sodelavec se je prvič v devetih letih dela tukaj peljal s tovornim dvigalom, spoznala sem mamo najdražje sodelavke in ta ista mama se je prvič peljala z ljubljansko trolo (saj ne, da bi prej kaj zamujala, a ne?).

2. Navdušujem se nad, uporabljam in preizkušam Windows 7 (in moj računalnik čudežno dela hitreje).

3. Po skoraj dvomesečni pavzi od pisanja, se le-tega spet lotevam. Upam, da uspe.

4. Žalostna se sprašujem, zakaj sta dve zadnji izdaji Bukle dvojni številki. Recesija? Pomanjkanje izdanih knjig? Pomanjkanje bralcev? Kar koli od tega je žalostno. In zdaj bom morala dva meseca čakati na novo izdajo? Aaaaaaaaaaaaaaaaaaa!

5. Prvič obnavljam kos pohištva. In sicer en mali leseni stol. Ki je bil včasih en mali, zelen šolski stol. Zdaj bo poetično črn, belo popisan z verzi, z novima "šper platama" za sedalo in naslonjalo. Bo nadomestek za nočno omarico in prijatelj knjig.

6. Po dolgem času načrtujem pustovanje. Hura!

7. Moja najdražja sodelavka mi kvačka kapo. Tako fajno. Sivo in črno. Samo rože si bom morala sama našiti nanjo. Ampak mi jih bo ona naredila. Can't hardly wait. Ker, svojo najljubšo sivo Fox-ovo kapo za 30€, z našitimi gumbi (trije originalno, dva po mojem preblisku), sem, seveda, pozabljiva kot sem, pustila v gondoli, na tistem že omenjenem bordanju na Petznu. Damn!

8. Pa še kaj bi se našlo... Aja, vpisat se grem v knjižnico. Na FDV. In ja, vem. Še ena knjižnica, boste rekli. Taka sem.

No, evo, moj predragi bivši in najboljši cimer - I'm back. In ti si kriv.
In ne, nisem pozabila na obljubo. Objavila bom post posebej zate. O tebi. Z nostalgičnimi slikami tistega poletja. Želiš cenzuro? :)

State of mind: spet bo vse okej

PA SMO...

2009-01-12T16:50:00.017+01:00

... v 2009. In na skorajšnji sredini prvega meseca novega leta (kar malo ponosna sama nase) pišem prvo letošnjo blogersko objavo.

Ponosna zato, ker se mi je uspelo izogniti vsakršnim ob-, med- in ponovoletnim mrzlicam.

Nič predprazničnih priprav nisem delila z vami (so pa bile in to take fine, dišeče po vaniliji, cimetu, prijateljstvu in ljubezni), nič novoletnih zaobljub nisem zapisovala na tale virtualni papir (ker, če bi jih zapisala, bi se počutila dolžne jih izpolnit. Pa tako so samo tri takšne ta zaresne in te lahko mile volje zapišem, ker vem, da jih bom izpolnila - prva: uloviti svojo prvo ribo v življenju, druga: nadaljevati s prebiranje kupov knjig in pisati, pisati, pisati in tretja: ostati zvesta prijateljica sami sebi in mojim najdražjim. Vse ostalo ni na prioritetnem seznamu. Je pa v glavi.), nič analiz nisem, ob hektolitrih kave in nemogočih večernih urah, delala za nazaj in nič list, kaj obžalujem in česa ne.

Bom pa z vami delila nekaj fotk in dogodkov, ki so se zgodili med zadnjo objavo in temle zapisom:

- fleten večer, ko sem proslavila podpis pogodbe (in končno dojela, da če izklopim male klepetave in nagajive škrate v glavi, se lahko imam čisto faaaaajn)
- fleten, odklopljen, spontan večer, ki se je spremenilo v žur do zgodnjih jutranjih ur, ko sem izgubila stavo
- super Božičkova darila (ki so povzročila tudi Guitar Hero manijo)
- peka torte za Tomaževo mamo (in ena za doma ;P), ker sem izgubila stavo
- odlična silvestrska večerja, ki sva jo pripravili s sestro
- moje prvo (novoletno) DJ-janje ever (bwa je gavda ;P)
- fleten večer, ko sva si z mojo drago Tjašo privoščili babje potepanje po trgovinah, ogled Vicky Cristina Barcelona, klepet ob čaju in dobri glasbi ter načrtovanje literarnega večera
- vrhunsko sobotno bordanje na Peci (s čisto frišnim Borderskim klubom Smoki :P)
- načrtovanje gradnje snežnih gradov na 17. Gradovih Kralja Matjaža
- ...

koncert Kad bi bio Bjelo dugme v Hali Tivoli 18.12.2008 s Tomažem

torta, ki sem jo, ker sem izgubila stavo, spekla za Tomaževo mamo (čokoladni biskvit z gozdnimi sadeži)

Borderski klub "Smoki", 10.1.2009 - Petzen, Avstrija

moje drugo bordanje v življenju (še sem cela, hehehe)

Želim pa vsem, da v tem novem, baje da težkem in doooolgem recesijskem letu, (p)ostanete sami sebi najboljši prijatelji.

State of mind: Friday I'm In Love

????????

2008-12-12T14:24:00.001+01:00

State of mind: Je nelagodnost že mimo? Ga lahko povabim na kavo?

GHOST STORY

2008-12-11T13:55:00.003+01:00

kk pa paše... škoda, da ni moja...

I watch the Western sky
The sun is sinking
The geese are flying South
It sets me thinking

I did not miss you much
I did not suffer
What did not kill me
Just made me tougher

I feel the winter come
His icy sinews
Now in the fire light
The case continues

Another night in court
The same old trial
The same old questions asked
The same denial

The shadows closely run
Like jury members
I look for answers in
The fire's embers

Why was I missing then
That whole December
I give my usual line:
I don't remember

Another winter comes
His icy fingers creep
Into these bones of mine
These memories never sleep

And all these differences
A cloak I borrow
We kept our distances
Why should it follow I must have loved you

What is the force that binds the stars
I wore this mask to hide my scars
What is the power that pulls the tide
I never could find a place to hide

What moves the Earth around the sun
What could I do but run and run and run
Afraid to love, afraid to fail
A mast without a sail

The moon's a fingernail and slowly sinking
Another day begins and now I'm thinking
That this indifference was my invention
When everything I did sought your attention

You were my compass star
You were my measure
You were a pirate's map
A buried treasure

If this was all correct
The last thing I'd expect
The prosecution rests
It's time that I confess: I must have loved you

Porkaduš... :(
State of mind: I must have loved you...

OBSESIÓN

2008-12-10T14:29:00.006+01:00

Šment, ko sem že mislila, da sem opravila z obsesijami - se je od nekje privlekla še ena. Granatno jabolko. Arghhhh. Mislim, saj granatno jabolko je super, samo moja obsesija z njim ne!

State of mind: ah, bo že ;)

DERROCAMIENTO

2008-12-09T15:14:00.008+01:00

*
Skrbno izbrane besede,
ki sem jih ogrete na sobno temperaturo
pustila na mansardnih oknih,
če bi slučajno letel kaj tod mimo,
je odplaknil zimski dež tistega dne.
Strmoglavljeni samoglasniki
so se zataknili za rob pločnika.
Pred trgovino z avto deli
zdaj mokri štejejo sestre luže
in barantajo za objeme.
S soglasniki so celo stavili,
da te ne bo na Miklavžev večer.
Medla svetloba uličnih svetilk
je bila priča
kolosalnemu padcu ljubezni s strehe
(ostali so samo leseni cokli
in razbrazdane njive srca
s katerih bom na spomlad
naganjala kose).
Odkruške je razneslo daleč po cesti,
par se jih je zataknilo
med verige rebrastih kolesa priklopnika,
in jih danes nekje na severu,
ob večerih kot je ta,
mlad arhitekt zida v stene
svojega počitniškega stanovanja.
Jaz pa ne dajem več ljubezni.
Komajda je imam še zase!

photo by Èglatine (flickr.com)

State of mind: aaaaah

HVALA, TOMAŽ B.!!!

2008-12-04T16:53:00.005+01:00

Sem čisto adijo od navdušenja, tako da moram tole deliti s tistima dvema in pol bralcema tele moje črnine, imenovane blog...

Delček glasbe na moj sklop pesmi Od tebe do mene

Prevodi mojih pesmi v nemščino (3 od 5):

Tomaž B., tole je videti super, ne dvomim, da bo še boljše slišati. Hvala tebi in vsem, ki so kakor koli pripomogli k temu, da lahko vidim svoje pesmi še v drugačni preobleki. Tenkju iz srca! Pa lepe pozdrave bolj na sever ;)...

P.S.: Pa upam, da ni kaj narobe, ker sem tole prilepila sem gor?

State of mind: hooked on a feeling...

HAPPY SHEEP. INDEED!

2008-12-03T11:50:00.007+01:00

Dejansko so me našle tudi dobre novice. Pa jim nisem sporočala novega naslova. Kaj pravite? Če sem se preselila? Da. Že davno je tega, kar je moje Srce reklo, da noče več živeti tako. In je pobasalo culico. In v njej knjige, ostanke dotikanj, tople spomine, zalogo kave, čaja in čokolade. In sestro Dušo, pa sta šla. Zdaj neodvisno živita. Po mojem nekje v kleti. Ker včasih slišim droben šepet. Ali smeh, ko odklepam vrata in se s polnimi rokami vrečk iz trgovine vzpenjam po stopnicah. Mislita, da sta me pretentala. Ampak ju poznam. Že dolga leta. In vem, da bi se dala prav danes prikazati na vratih, češ, da sta prišla samo na čaj in malo pogledat, kako mi gre. Če že imam adventni venček. In če že cimetasto diši v stanovanju. Ker sta zavohala dobre novice. Pa ne vesta kako bi mi povedala, da v resnici želita nazaj. Ha, pa jima sploh ni treba reči. Moja vrata so zanju zdaj odprta še bolj. Ker mislim, da ju bom kmalu spet rabila. S kom drugim pa naj klepetam ob računalniku, zvečer, ko umre še zadnja medla svetloba uličnih svetilk in ko na TV programu ni nič drugega kot sneg? Na čigavo kožo naj pišem vse te pesmi? In s kom naj pijem vanilijev čaj? Še vrata bom okrasila danes. Naj le prideta iz mrzle kleti. Kolački in kakav bodo tudi. Obljubim. Po službi skočim v trgovino!

State of mind: I'm feelin' good...

VUNENI TRAVOJED

2008-11-25T14:43:00.003+01:00

hihihi... tenkju, Tea...

State of mind: happy sheep

BUBA MARA

2008-11-25T14:26:00.007+01:00

"službeni fortune cookie"

State of mind: če so kje težave, jih reši Ferdi, korenjak.... ko na kitaro v gozdu nam igra, vsi z njim zapojooooooooooooooooo...

Z MOJIMI BESEDAMI POPISAN SPLET...

2008-11-25T11:08:00.008+01:00

... še enkrat...

S poezijo, ker drugače ne znam ;)

Na literarnem spletniku Locutio

State of mind: malo in še malo bolj sva sama... malo ti... in malo jaz...

KDAJ JE PRAVI ČAS?

2008-11-24T21:50:00.005+01:00

Zakaj ljudje ne povemo tistega, kar mislimo, pravočasno? Takrat, ko je trenutek več kot primeren in očiten. Zakaj odlašamo? In si otežujemo stvari? Ker, naslednjič je težje. Mnogo težje. Celoten pogovor je potrebno pripeljati nazaj na tisto točko pogovora, kjer bi takrat morali izgovoriti prave besede. Spraviti se je potrebno v čustveno stanje, v katerem smo bili takrat. Okoliščine morajo biti podobne. Pričarati je potrebno primerno atmosfero, ki je takrat, ko nismo izgovorili tistega, kar smo mislili, pobrala šila in kopita in zdaj sedi v prvem temnem kotu ter čaka. Na naslednji pravi trenutek. Če pride.

Se že rodimo s prednaloženo programsko opremo, ki v takšni trenutkih zavira naše misli in v realnost spušča samo premišljene in prečiščene misli? Saj je dobro, v večini primerov, da dvakrat (ali večkrat) premislimo, kaj rečemo. Ampak priznajmo si, da bi bilo velikokrat bolje, da bi te iste besede nepremišljeno izstrelili. Nič oklevanja. Nič premišljevanja. Nič očitanja, da smo zamudili svojo priložnost. In nič spraševanja, kako bi bilo, če bi si takrat upali. Strah je ponavadi tisti, ki nas drži nazaj. Da hodimo kot mačke okoli vrele kaše. Besede zavijamo v povoje dvomljivosti. Se izmikamo. Ne vem komu. In ne vem čemu. Držimo v sebi. Postajamo zmeraj bolj tihi. In ne odgovarjamo na s tem povezana vprašanja. Hranimi svojo žalost. Kompliciramo. Brez veze. Ker je naslednjič res še težje. Še zmeraj moraš enkrat povedat. No, če si oseba, ki želi imeti vse popredalčkano (kot jaz). In takrat ti je žal, da tega že nisi storil. Takrat. In se grizeš. Da bi bilo to vse že za tabo. Problem rešen. Duša mirna. Vest čista. Me razumete?

Če ne, za tiste, ki rabite čisti zadetek iz besed tole: Love sucks (ja, angleščina ima primeren izraz, v slovenščini bi se izgubil pravi pomen)!

(zgoraj napisano lahko uporabite tudi za, no, kakšno drugo temo… Povišica, odpoved, razočaranje nad kom/čem, priznanje, opravičilo...)

State of mind: Treba je mnogo tišine, tišine znotraj in zunaj nas, da bi slišali glas, tihi, plahi pojemajoči glas golobov, mravelj, ljudi, src in njih bolečine (-Tone Pavček; Preproste besede).

From Manic To Magic Monday?

2008-11-24T20:43:00.010+01:00

Aaaaaaaaaa, plakat je že narejen! Za 2. pesniško čajanko! Fletnoooooo! Priprave in organizacija pa tudi potekajo pospešeno!

Se je kar sneg na mojih oknih od vse toplote stalil, hihihi. Mogoče mi uspe še celo ven kaj pokukat, da vidim koliko snežink si podaja roke čez zasneženo temino neba...

State of mind: Could be, could be! Aja, pa vabilo na 2. pesniško čajanko in vse podrobnosti - kmalu!

RE: KATALENA ali predpriprave na vikend...

2008-11-24T20:13:00.008+01:00

KATALENA: vrhunsko!!!
Boštjan Gombač mi lahko do konca življenja igra na klarinet pa na piščalke - sploh se ne bi pritoževala. Mojstrski performans!!!
Pa še faaaajn je bilo z Ano, sedela sem pa tudi zraven Staneta in Karle, ki ju že stooooo let nisem vidla...

Kafetkanje z Mihaelo: faaaaajn! Po dolgem cajtu, po tem, ko se nisma videli krepki dve leti. Se bo treba večkrat, a ne? Sem obljubila decembrski obisk v Mariboru, pridem (moj hiter pobeg na koncu je bil opravičjiv, Mihaela, res)!

Kafetkanje s Tomažem: reševanje sveta ob čaju in kavi... Treba ponavljat, v nedogled :)...

Čajčkanje z Alijem: zabavno in v znamenju zavidanja z moje strani. Tako darilo bi tut js!!! Kje se prijavim?

Brejnstorming z Mitjem: se bo še nadaljeval... čaj že mam kuhan, samo čakam še, da se "priklopi" na MSN.

State of mind: bljak pa sneg, še okn ne morm odpret... pa zjutr navsezgoda bom kidava al ka????

ČRNO ČRNE ČARNE MISLI

2008-11-22T18:45:00.003+01:00

V sopotju ur, ki so teden priganjale k oddihu v dvodnevje, za katerega sem iskreno upala, da bo minil mirno ob kavici z ljubo mi osebo, ki je že predolgo nisem videla, sem še enkrat naletela na zaprta vrata, na ledeno pregrado, na uresničljivost besed, za katere sem bila naskrivaj prepričana (jaz, ki sem, roko na srce, prepričana o zelo malo stvareh), da so neuresničljive, prehitro izrečene, pretežke...

Je čudno, ko mi pota križajo občutja, ki so čez vsa leta poznanstva hodila šele nekje po tretji ali četrti poti vzporedno od moje, in se nikoli križala... Je čudno, ko sama sebe, tako prepolna naivnosti prepričujem, da je prav, da ni nič narobe, če se ne opravičujem za vse, kar čutim, storim, izbrišem, spregledam... Je čudno, ko si na previdni razdalji dveh svetov črtaš bližnjice in zaklinjaš besede v molitve različnim bogovom, božanstvom, vilam in škratom... Je čudno, ko želiš, da se spregleda, da izmed vseh kažipotov izbere tistega, ki drži v pravo smer. Mojo smer. Danes. Ne čez večnost odmrznjenega časa. Danes. In tako, da ne gre čez sebe.

Pa četudi ostane, kar je. Pa čeprav s prepričanostjo, da je prav edino tako, kot je. Da lahko še zmeraj brez slabe vesti gradi najlepša in najsvetejša zatočišča. Sam zase. Da lahko s svojim navdihom ulice spreminja v cirkus, če se mu zahoče. Ali mesto preobleče v rdečo. Mu nadene blišč decembrskih hitenj, čar velemestnih posebnosti. Zaigra na strune veličastnih mostov v spremljavi lesketavih slanih rek.

Pa četudi ostane(m) sam(a). Samo da vem, da sem ubogala ljubezenski šepet življenja. In pustila, da diha zrak, ki ga hoče. Da diha takrat, ko hoče. Sam ali v drugi dvojini...

Čudno črno črne čarne misli se danes lovijo na prepihu mojih možganov. Na srečo še nobena misel ni podivjano zgrmela čez trhlo pregrado dol v srce. Bil bi to samomor besed! Iztrohnjenost mladega življenja!

State of mind: neizogibna neizbežnost napačno izbranega časa

KATALENA ali predpriprave na vikend

2008-11-21T14:16:00.009+01:00

Katalena - LUCIJA

Koncert v KompleKSu na Ravnah na Koroškem, 21.11.2008 s pričetkom ob 21h in predskupino Autodafé!

State of mind: bo faaaaaajn!!! ker drugače lih ne lepim pogosto posnetkov na tole črno podlago ;)...

BRSKANJE PO STAAARIH ZVEZKIH...

2008-11-20T05:30:00.002+01:00

...ja, spet, vem, mi ni pomoči, a ne...

...in izbrskam spomine, skomine, želje, cilje, izpovedi, prepričevanja, citate, vonjave, okuse, ki sami od sebe zajadrajo v spominske predale preteklosti/prihodnosti?...

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _
*
Ko pustiš, da prva misel pot nariše, rasteš...
(iz tega staaaarega prebliska je pred kratkim nastal song, ki čaka na Tomaža, da ga obleče v melodijo...)

*
mogoče še vedno preveč razlogov - razpakirati kovčke in misli... (-Christoph W. Bauer-)
(zapis na kavnem podstavku Medana 2006, ki se danes kar sam usedej v brazde srca)

*
Besede niso talismani.
Toda vsaka stvar se lahko
spremeni v poezijo,
če se je dotakne prava beseda.
(-Roberto Juarroz; Besede niso talismani-)
(danes dodajam, da še kako drži... vendar tudi vzvratno!)

*
najden listek z dvema še posebej faaaajnimi ogledanima predstavama:
- Medeja Material (CD; režija: Ivica Buljan, igralci: Marko Mandić (my favourite), Senka Bulić, Ditka Haberl)
- Sen 59 (Gledališče Glej; režija Tibor Hrs Pandur, igralca: Nina Ivanišin in Vito Weiss)

*
najden listek s še ne uresničeno idejo PISKR-a vrele poezije (Poezija In Slovenska Kuhinja Rocks),
ki se je začela z večerjami za tri (Sonce, Tjaša in jaz), ki so zmeraj vsebovale poetiko vsega možnega...

*
uuuu, pa še ena neobjavljena (po moje)... je fajn tu in tam kak zvezek narobe obrnit:

prve rezine
kruha
zjutraj
režejo dlani
drobim
te v vročo kavo

*
preblisk:
Bi morali svoje minule ljubezni vrniti?
(js mojih že ne dam, čeprav mi šarijo po srcu in sama sebe spravljam v obup, ker se preveč ubadam z njimi, pa si ene ljubezni tega sploh ne zaslužijo...)

*
...dovolj imam, da bi lahko ostal, te šepajoč ob palici iskal, našel in zacopral. A bi rad, da prideš sama, tako te čakava nebo in jaz...
(s plošče Naj letim Andreja Ofaka in Boruta Morija, kjer je v melodijo ujeta poezija finalistov Festivala mlade literature Urška 2005-07, avtorja besedila pa se pri najboljši volji zdaj ne spomnim, pogledam doma na ovitek...)

State of mind: Runalong

ZAKAJ SEM ZMERAJ JAZ TISTA, KI PIŠE PODOBNE PESMI DRUGIM???

2008-11-20T01:33:00.003+01:00

BARBARA

I reach to touch you
but your smile risks
to become untrue
The blindman's sunlight
That's you

Accidently on purpose
You let me drown
in your "salt water kisses"
You're whole when I'm in
pieces

I'll never get enough of you

I try to hate you
but how can you hate
something you don't own?
So I just love you...
and mourn

I'll never get enough of you

State of mind: je kje kdo, ki bo "pisal pesmi" zame?

Tjaša, you know... Hvala za vse!

KAKO...

2008-11-20T01:09:00.002+01:00

ubiješ dvojino in sanje?

Z lahkoto! Stay tuned, I have all the right answers!!!

State of mind: je šel spat...

DANES SE JE JUTRO...

2008-11-19T11:09:00.011+01:00

...z mrzlimi prsti pretihotapilo skozi okna potiskana s prvimi ledenimi rožami. Naravnost pod odejo, še toplo, a nekako samotno, prežeto z včerajšnjimi ostanki skrivnostnega večera. Z ostrimi dotiki prebujeno telo, koža odišavljena z nemirno pregnanimi sanjami in misli, črne misli, roke vihrave v nebo, so zacoprali začetek novega tihotapljenja v dan. Stopajoč čezse, na drugo stran začetka, v cimetasti sobi, je tiho, brez diha, iskala nasmeh, ki bi pristajal zamrznjenemu času, v katerega je trdo priletela. Zamrznjenemu času, ki je odkruške biti odnesel na vse strani, je želela nadeti najtoplejše rokavice. Iz babičine volne. Pa se je nit izgubila nedavno tega, ko je v novembrsko-ponedeljkovem hitenju mraka v noč na pogorišču jesenskih svetlikanj dvojine čas prestavil svojo dimenzijo v oddaljene svetove. Tako so ostali tanko črtasto-pisani ostanki besed. Visokoleteči so v glasni samoti vabili v novo zgodbo. Kjer se pravljica lahko zgodi vsak dan, vendar jo neizrečene obljube vlečejo v slepo ulico hotenj. Par drobnih trenutkov stoječa na strani srca, kjer najbolj boli, je ugasnila tišino in prižgala ljubezen. V puloverju njegovih dotikov je zaklenila vrata za sabo.

State of mind: She Alone

9. PESNIŠKA OLIMPIADA

2008-11-18T17:01:00.010+01:00

(slika vzeta s flickr.com)

Jesen mi že par let prinaša najlepša pesnikovanja ever! In tudi tokrat je bilo čisto očiščevalno (no, če odštejem nove brazde na srcu).

Poročilo z dogajanja na že devetem olimpijskem čaranju besed najdete na Bajti, kje pa drugje. Natančneje tukaj.

Vsega, kar se je dogajalo, seveda ne gre ubesediti. Kot ne gre najlažje ubesediti vseh bližin in dvojin sveta. Okej, malo se že izgubljam...

Vsi iskreno vabljeni na 11. Pesniško olimpiado (zakaj ne na 10., si preberete v prispevku!), kjer boste lahko svoja pesniška prepletanja podtikali med mlado podrast literature!

State of mind: Vse toplo in magično prehitro in s polnimi kovčki lepot odide v zimo...

Pripis: Tole sem še odkrila... Na Drugem svetu je bila objavljena povezava na tale prispevek.

MALI, SREČNI SVETOVI...

2008-11-18T06:45:00.005+01:00

...

SO! Kljub vsej soli na rane. Kljub podočnjakom. In nedokončanim tekstom, ki potrpežljivo čakajo, da se Barbara sestavi. Nazaj. Da pobere vse odkruške, ki jih je odneslo. Ki so jih odnesli. Ne. Ki jih je odnesel.

Mali srečni svetovi so! Je moja draga Maja. Svetel kažipot na zemljevidu vseh tegob, ki se tako ali drugače, ob najbolj čudnih trenutkih prikradejo skozi priprta vrata točno na tisto stran srca, kjer najbolj boli.

Mali srečni svetovi so! Je moja draga Tea, ki je iz sodelavke zrasla v prijateljico za zmeraj. Brez posebnega truda. In ki zna nasmejati ravno pravi čas. In poslušati še bolj. Ali biti enostavno tiho. Ker preprosto ve.

Mali srečni svetovi so! Je moj dragi bivši cimer - ponočnjak. Ki zmeraj (ne vem, če telepatsko, ali kaj?) najde pravi čas, da se pojavi iz svojega, precej podobnega mojemu, sveta. In najde čas za crkljanje s kavo in zdravilni pogovor.

Mali srečni svetovi so. Je moja draga Vanja. Ki zato, da priredimo babji večer, kjer ne manjka solzavih filmov, ton čokolade in hektolitrov opojnih tekočin, odpove ure body pumpa. In je fajna. In ona to dobro ve.

In obstajajo mali srčni in srečni svetovi knjig in poezije. Ki glasno samoto, zadnje dni že kričečo, vztrajno vabijo v svoje jesenske gozdove pisanih verzov.

In samota popusti ter se zavleče med najtemnejšo podrast, na najbolj mehak mah, v še večjo samoto. In na debla vrezuje možne scenarije dvojine. Včasih brez računa. S posladkom očiščujočih solz. Ki na mrzli prsti puščajo biserne sledi do mogoče kdaj pravljičnega začetka.

So pa, žalostno, žalostno, tudi mali nesrečni svetovi. Ki mrk lune potiskajo čez male srečne svetove. In jemljejo svetlobo. In puščajo ostre dotike na nepripravljeni koži.

State of mind: v večeru včasih jočejo demoni... (iz pesmi Janeza Usenika)

KAMNOLOM LJUBEZNI*

2008-11-18T01:00:00.006+01:00

Od kod pridejo solze, če zgubiš nekaj, kar ni tvoje? Boli srce? Ali samo misel, ki si jo prehitro vzel za svojo in ji pripravil mehko pribežališče? Ali nekdo ve? Da bi mu za zmeraj rad povedal, da je somewhere far far še zmeraj eno malo sidrišče, komaj dosti veliko za mali čoln, ampak dosti globoko? Da bi nekdo za zmeraj v žepu nosil drobtinice kot Janko in Metka? Za vsak primer? Da bi nekdo vriskal s planin na drugo stran srca? Da bi s smetišča besede zbiral samo zato, da bi jih lahko posodil za vsa občutja? Da bi vedno zmagal, imel vedno pravo pot za hrbtom? Da bi gradil najlepše zgradbe sveta in bral najlepše stihe? Samo zanj, samo zanj z mrzlimi rokami? Da bi obstajalo več srečnih svetov? In da bi bil lunin krajec obešalnik ljubezni za zmeraj? In da bi bila vsaka sanjava ptica sončni otrok, nikoli otrok teme? Da bi z ognjem zimo preganjal brez rokavic? In brisal viharje z neba srca? In sadil mogočne krošnje na tanka debla? Odkruške zgodb pometal v mozaike novih začetkov? Da bi imel prave odgovore na nočne krike? In čarobno paličico za odganjanje bolečine? In da nekdo želi, da prideš sam, ne na povabilo? Četudi sredi najtemnejše noči? Četudi brez kometov? Samo z rdečico čez lica in rokami v nasmeh?

Kam gredo solze, če zgubiš nekaj, kar ni bilo nikoli tvoje?

State of mind: ...topa kosa vztrajno reže...

*temna, temna skala sredi srca

NEVERENDING...

2008-11-18T00:39:00.002+01:00

Kako spustiš, kar sploh nikoli ni bilo tvoje?

Obredno zažgeš?

State of mind: entering shitty phase of my life... again...

ODPADE(VA)

2008-11-17T20:54:00.004+01:00

...

State of mind: ...in pride noč, da s črno rokavico zadavi sanj trepetajočo ptico... (iz pesmi Janeza Usenika)

POETIKA DVOJINE

2008-11-16T22:57:00.004+01:00

poetika majhnega
medprostorja
dívja
divja!
v poetiki vožnje
kroge zvočnih zapisov
mimogrede
odtisne na kožo
pričakovanja nemo
obvisijo
in tople roke
čisto čiste
hranijo nevidne poljube
dolgega večera
v kratke besedne zveze
izogibajoč se besedam
na tiste črke

samo zate bi
(tudi z mrzlimi rokami)
pisala ljubezen
na vetrobranska stekla
jeseni

State of mind: do I even know NOW?

PREROKBA

2008-11-16T20:38:00.001+01:00

temne oblike
svetlobe
s stenji rdečine
rišejo kažipote
čez naslonjala bližine
in roke
nemirne počasi plešoče
ježijo kožo
čez razdalje
še bolj z dotiki
prerokujejo dvojino

State of mind: do I even know?

TRENUTNO...

2008-11-13T21:32:00.005+01:00

...se grem spravljat nad tole:

Z največjim užitkom!

State of mind: Če sem čisto tiho, potem veste kaj delam. Rastem.

DELOVNA VERZIJA SONGA

2008-11-06T10:59:00.005+01:00

Po dooooooolgih devetih letih (ja, 9) sem z namenom, da bo uglasbljena, končno napisala svojo drugo pesem v življenju. Pa saj ne, da mi ne bi prijatelj Tomaž, ki je uglasbil že prvo, težil že v vmesnem času, naj dam kaj od sebe. Ampak je trajalooooo. Do prejšnje nedelje. Ko sem zvečer na poti v Ljubljano po štirinajstih dnevih bolniške in domačega razvajanja, v mojem malem polnem avtu, ob glasni glasbi in čvekanju treh osebkov, ki jih redno prevažam do prestolnice, dobila navdih in začetno kitico songa (kot jim jaz rada pravim). Krivi so bili Avtomobili (band, da ne bo pomote) in njihova Poletje ljubezni.

No, v torek sem potem pesem odnesla k Tomažu, ko sem šla prvič na ogled njegovega lastnega gnezda (stanovanja). Pravi, da mu je všeč. Pesem. Stanovanje je itak zakon. No, okej, sicer sem mu pa dala za pesem vsa pooblastila, da kaj spremeni, popravi, vrže ven, zamenja spol, kar koli...

Zdaj ima čas do decembra, ko bo pesem predstavil na naši 2. Pesniški čajanki, ki se bo dogajala in nahranila ljubitelje poezije 6.12.2008 ob 19.uri v veliki dvorani Družbenega doma na Prevaljah.

Če koga zanima (pesem predvsem, hehe, in kako se je Tomaž odrezal), vljudno vabljeni.

Spodaj pa delovna verzija songa (še brez naslova):

V sapah indijanskega poletja
bosa stopaš čez dvorišče.
Tvoja roka mojo išče
v gubah zgodnjega zavetja

Pustiš, da prva misel pot nariše:
»Da bi dišali še gozdovi,
da bi ponosni šli bogovi,
da najina ljubezen se napiše.«

Razpuščenih las, z nasmehom čez lice
na poti do tenkih, bledih oblakov.
S previdnim, a hitrim korakom,
si včeraj čez polja naganjala ptice.

Naj visoko nad jesenskimi drevesi
topla semena dvojine spustijo
in skupaj v mraku čez zvezde zletijo
Kot veter objamejo topli telesi…

Ko pustiš, da prva misel pot nariše,
Rasteš…
Rastejo mladi dišeči gozdovi,
hodijo ponosno mali bogovi
Naju nihče več ne zbriše…

State of mind: nestrpna...

GLASBA&FILMI

2008-11-05T22:01:00.006+01:00

Zahvaljujoč prijatelju Tomažu, ki ima full fletno stanovanje bajdvej ;), se je moja zbirka glasbe povečala za naslednje albume (za lušte še linki do nekaterih komadov):

Elemental - Pod pritiskom
Bruce Spreengsteen - Magic
Carla Bruni - Comme Si De Rien N'Etait
Gotan Project - Lunatico - La Corporacion
Madonna - Hard Candy
Xavier Naidoo - Alles Gute vor uns

in za naslednje filme:

Irina Palm
Pan's Labyrinth
Left Luggage - mojstrovino kot je, bom pogledala ponovno
Then She Found Me

Torej ne bo več dolgčas v moji kameni dobi (že en mesec sem namreč brez TV-ja in interneta). Praise the Lord, whoever SHE may be...

State of mind: dosti dela za nekaj časa ;)

INTERVJU Z MOJO DRAGO MAJO...

2008-11-05T21:54:00.004+01:00

... začinjen z večernim smehom ter dišeč po čaju in kakavu...

Naj v pisano jesensko ogrinjalo poezije zapelje tudi vas.

"senca se dvigne s tal
saj sem čisto krotka muca
ko potlačim vso erotično privlačnost"

by Maja Visinski

State of mind: besede, besede, besede...

FESTIVAL MLADE LITERATURE URŠKA 2008

2008-10-26T20:12:00.010+01:00

Oris dogajanja na Festivalu mlade literature Urška 2008. Poseben festival - jaz med finalisti, moja draga Maja pa je kot zmagovalka lanskoletne Urške predstavljala svojo nagrado, pesniško prvenko Zgladi me v žensko. Toplo!

O Urški so pisali tudi na Airbeletrini, na Kokoški in na TV1. Večerov intervju z Majo Visinski pa lahko preberete na tem linku.

Maja Visinski, ponosna avtorica pesniške prvenke Zgladi me v žensko

Majini zvesti oboževalki in sestri po besedi ;)

Še ena zvesta oboževalka in sestra po besedi ;)

program dogajanja najdete tukaj.

State of mind: Draga moja Maja, poslušam šepet izza vogala!

Patrick Süskind in gospod Sommer v Bajti

2008-10-26T19:40:00.003+01:00

Še ena knjiga. Ena izmed mojih Za vedno. Še ena recenzija na Bajti.

Patrick Süskind: Zgodba gospoda Sommerja

State of mind: skrivnostno

GUSTAV FILM s predstavo ONA+ON v Narodnem domu Mežica

2008-10-17T14:57:00.005+02:00

Hmmm, po dolgem času - evo mene spet. Najprej objave z linki do mojih objav (okej, očitno še normalnih stavkom ne zmorem več, je res že lep čas od mojega zadnjega pisanja sem gor), potem pa pridejo počasi ego apdejti...

Tukaj najdete poročilo s predstave Ona+on v izvedbi Gustav Filma. Igralca Pia Zemljič in Primož Pirnat sta navdušila polno dvorano Narodnega doma Mežica.

State od mind: it's all truth

KDO VAM JE PA TO DELU?

2008-09-14T22:29:00.007+02:00

Sobotni večer sem, kot je to nekajkrat leto že v navadi, preživljala z mamo na gledališki predstavi. Spet v Narodnem domu Mežica (ki letos ponuja nekaj vrhunskih predstav), vedno polnem do zadnjega kotička, sva se tokrat nasmejali vodovodarju Jošku Duši, glavnemu akterju monodrame/politične satire Kdo vam je pa to delu? (iz kultur žur hiše Cafe teatra), ki ga je odlično odigral Boris Kobal.

Poročilo z dogodka najdete na Bajti...

Boris Kobal v elementu

State of mind: Panta rei, hehe

www.izposojevalnica-besed.si

2008-09-11T09:26:00.006+02:00

Trarararaaaaaaaaa!

Pa jo mam! Svojo domeno! Hvala draga moja Maja! Zaenkrat na njej samo egoterapija v obliki bloga, ampak se bom potrudila "dogradit" še kakšno novo sobico...

State of mind: I love it! ;)

BACK TO LIFE, BACK TO REALITY...

2008-09-09T15:51:00.008+02:00

Hmm, evo, pa je konec.

Konec dopusta.
Konec luštnega.
Konec crkljanja.
Konec poznega vstajanja.
Konec potepanj.
Konec razvajanja, ko ti ata zjutraj za dobro jutro skuha kavo.
Konec gledanja filmov pozno v noč.
Konec zabušavanja.

Aaaaaaaaaaa!!!

Že lep čas konec. Že 12 delovnih dni.

Ampak je pa po svoje prav fajn (yeah, right, skoraj tako kot fajn, kot petje Sanje Grohar...). Dela čez glavo...

Ugotovila sem, da me v mojem malem gnezdu čaka par zadev za uredit. Našraufat police. Malo morje njih. Obesit par slik. Pobelit (pozelenit, hehe) hodnik s pralno barvo, drugače se mi bo od vse odtisov rok okoli stikala za luči zmešalo. Zamenjat ročko za tuš. Priklopit pralni stroj. Aja, pa kupit pralni stroj (bo šlo lažje z). Pogruntat, kako bi se tuš kabina čistila samodejno, hehe. Če ugotovim - patentiram. In sporočim. Klicat mojstre na Siol, kdaj za vraga bodo popravili kar pač delajo, da mi ne dela internet. Aaaaaaa! Me že zdaj boli glava...

Za doma doma (na Koroškem, hehe) moram kupit novo posteljo. Nujno. Še prej pospravit in pregledat vso kramo, ki se je nabrala v priročnem predalu pod posteljo. Nightmare!Namontirat še ene štiri knjižne police (še bolj nujno kot kupit posteljo) Vrnit vse sposojene knjige (v knjižnico, prijateljem, sodelavkam...). Uredit zbirko CD plošč. Uredit arhiv plačanih položnic in podobnih papirčkov, ki mojo denarnico in TRR silijo v minus globine. Prestavit pohištvo v sobi. Je že čas za novo postavitev. Se hitro naveličam. Potegnit internet kable do sobe. Jao meni...

Aja, in za povrhu vsega lepega me je prvi dan po dopustu v službi pričakal crknjen disk na serverju in povzročil izpad besa, nekaj noči slabega spanja, enih devetnajst novih sivih las in skoraj solze. Meni, seveda, komu pa. Arghhhh... Ampak bom preživela tudi to. Ob turškem jabolčnem čaju, kofetu, riževih ploščicah, Coldplayih in Pearl Jamih, v osamljenih večerih... Ko bom delala nove tabelce in zbirala nove podatke. Aleluja! Moje družabno življenje je na psuuuu! Help!

Poleg vsega moram najti en prost jesenski vikend termin za Pesniško čajanko, napisat par recenzij in poročil z dogodkov za Bajto, apdejtat svoj CV ter se pozanimat o letošnji Pesniški olimpiadi... Huh.

In zdaj planiram, kako vse to spravit v uboge dneve, ki imajo samo 24 ur. In kako zraven ne bankrotirat. Če ima kdo kakšen predlog, lepo prosim, veste, kje jih pustite...

Pa še to dolgujem, tistima dvema in pol bralcema(oz. po zadnjih komentarjih jih je enih 9, hihihi): problemi izpred dveh objav nazaj so se (zaenkrat) potuhnili. Sem razmislila o par stvareh in (do nadaljnjega) ostajam na Škofljici. Navdih sem privabila nazaj (ne sprašujte, kako in s čim...) ter se mu prepustila. In prav tako ljubezni (ne glede na vse)!!! Dodatno delo pa še zmerja iščem. Po možnosti honorarno.

State of mind: bla bi palček Smuk

ČEFURJI RAUS!

2008-08-07T13:49:00.008+02:00

ali ŠE EN (predDOPUSTNIŠKI) OBISK V BAJTI...

...tokrat z recenzijo Vojnovićevih Čefurjev, ki jo najdete tukaj.

Vsi vabljeni v Bajto, kjer lahko v prijetni senci tudi v času kislih kumaric prebirate najnovejše prispevke!!!

State of mind: čefursko ;P, kako pa...

PROBLEMI

2008-07-30T11:17:00.005+02:00

zadnje čase rastejo, kot gobe po dežju, mater...

In ne, stvari, kot so spodaj naštete, sploh ne štejem (več) mednje:

- ura itak vsako jutro zvoni prezgodaj,
- nisem spala že od nedelje, pa ne vem, a je luna al pa se spet začenjajo moji Insomnia strikes again! napadi,
- nečloveško me boli desno uho, zapovrh pa še neka čudna bljak zadeva teče iz njega (zato danes pičim domov k zdravnici)...
- zamujam z dedlajni (ja, vem, to lahko edino sama rešim),
- nimam nobene volje, ne za kuhat (sem se danes po tehntnem premisleku, heh, odločila, da si bom pomagala s temle blogom), in ne za laufat, k ena crka se vlačim iz službe in nazaj
- s culo na rami jo je popihal tudi moj kreativni navdih in, pujs, sploh ni povedal ali samo na dopust, ali za dlje časa...

Problemi so veeeeeliko pomembnejši. Vključujejo misli o selitvi (ja, to bi bila že sedma od junija 2006) nazaj na Koroško, o novi službi, o iskanju primernega gnezda na Koroškem, o dodatnem delu (ker, roko na srce, stroški za vse so vsak dan glomaznejši), o ponovnem študiju, o iskanju donatorja (vse prostovoljce vljudno vabim, da se javijo s komentiranjem te objave) za novo pesniško zbirko... In še je tega... Še zdaleč ni konec. Za posladek imam pa še pomisleke, ki se tičejo mojega trenutnega ljubezenskega življenja (če temu lahko tako rečem)... A SE TO KDAJ NEEEEHA???

Mah, resno bo treba razmislit, in po moje bom za to žrtvovala celih 14 dni težko prisluženega dopusta. Porkaduš!

Vse tolažilne besede, predloge, namige in trike, lahko, kot že rečeno, "pustite" v komentarjih...

State of mind: Just because I'm losing doesn't mean I'm lost...

FESTIVAL MLADE LITERATURE URŠKA 2008

2008-07-18T12:57:00.008+02:00

Heh, že nekaj časa je tako, da mi dobre novice sporoča moja draga Maja.

Pred par minutkami me je spet razveselila in mi polepšala dan. Jupi, jupiiiiii. Thanks, bejbi...

Razlog najdete tukaj.

State of mind (danes kar dva!): I am such a happy sheep! in Se vidimo oktobra v Slovenj Gradcu (spet)!

slikico mi je narisala in me razveselila sodelavka Ollie, ki dobro ve, da jst fejst maram ovce. Aja, malo se slabo vidi na fotki, ker je narejena s Qtek-om....

SEAL

2008-07-11T09:31:00.006+02:00

Heh, včasih se splača malo pojamrat...

Lih v včerajšnjem postu sem se (spet) nekaj pritoževala... Popoldne me je pa presenetil mail z obvestilom, da sem dobila brezplačno vstopnico (ki drugače stane 45€!) za koncert Seala, ki bo 14.7.200 o 20:00 v Hali Tivoli v Ljubljani. Whopeeeee!

In zdaj, ne da komaj čakam vikend, komaj čakam tudi ponedeljek zvečer!!!

In danes poleg prtljage hitro zbašem še njegov zadnji CD v predvajalnik in hajdi na Koroško...

Za lušte pa še tole.

State of mind: Amazing - kak dan je čisto fajni...

DOST MAM!

2008-07-10T14:37:00.009+02:00

Heh, spet ena debata o maskah, ki jih nosim(o), o črnih listah (tistih ta pravih), o kretenizmih in idiotizmih ljudi, ki ne vejo, kaj bi sami s sabo in težijo drugim (beri: meni), o razlikah...

Pa sploh ne bom o tem. Res ne! Ker zunaj sije sonce. Ker imam dosti nove fajne muzike. Ker grem jutri na Koroško. Ker se ne splača sekirat.

Ampak - malo zganjanja agresije (?) še nikoli ni (prav dosti) škodilo:

večja slika

State of mind: Barbara, vse ptice ne letijo... (by Barbara Štucin)

VČERAJ (v slikah)...

2008-07-04T11:25:00.011+02:00

za začetek v Zbiljah kupa da te kap (z vročimi malinami, njamsk)

Zbiljski labod ;)

razgled...
Zbiljski labod skozi ščavje...

mlaka sredi gošče...

pogled na Kranj s Šmarjetne (gor sva šli z Ano pridno peš)...

že dodobra načeta ;) vrhunska rižota z morskimi sadeži a la Maksi (v Hotelu Bellevue na Šmarjetni)...

za konec pa še nočni razgled na Kranj in hopla v "dolino"

State of mind: fletno popoldne, hvala Ana!

DANES (z besedami)...

2008-07-03T15:48:00.003+02:00

State of mind: can't hardly wait...

ČE NA BLOGRESU NE POSLUŠAŠ...

2008-07-01T17:43:00.006+02:00

... malo pokukaš na Majin blog, pa je... Maja, sorry in thx!

na wordle je tole ljubezen...

State of mind: Ljubezen je...

RE: "POLETNA BRANJA POD MAGNOLIJO

2008-06-20T08:37:00.000+02:00

Prvo sonce, ki si je pod dolgih deževnih dneh utrlo pot med oblaki in črnino neba, je osvetlilo in v prijetno toploto odelo včerajšnje četrtkovo literarno–glasbeno popoldne, ko smo se v senci starodavne magnolije na grajskem vrtu Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika zbrali ustvarjalci in ljubitelji pisane besede, ovite v ogrinjalo glasbe. Zbrali zato, da bi v prijetni družbi in predpoletnem vzdušju skupaj odprli travnata vrata čitalnici na prostem, poimenovani »Poletna branja pod magnolijo«, ki jo je organizatorica, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, letos premierno (in upamo da tudi tradicionalno!) obudila v življenje.

V uvodu je zbrane nagovorila in pozdravila direktorica knjižnice mag. Irena Oder, nekaj več o sami zgodovini grajskega parkain o rojstvu ideje o čitalnici na prostem pa je z nami delila knjižničarka Simona Vončina.

Glasbenika, violinistka Tatjana Sagernik-Kovačič in klarinetist Gregor Kovačič, sta z Goldbergovo variacijo št. 1 Johanna Sebastiana Bacha prva pobožala občinstvo in z notami pogrnila pot poeziji.

Gašper Bivšek, njegov pesniški prvenec je izšel lani v zbirki Beletrina Študentske založbe in nosi naslov Skorjevec, edini pesnik med štirimi poetesami, nas je, zbrano druščino bratov in sester po besedi, najprej predstavil. Seveda na svojstven, zanj tako značilen način – šepetaje, z globokim glasom in izbranimi besedami.

Kot prvo Majo Visinski, mlado pesnico, ki bo letošnjo jesen postala ponosna lastnica prvenca. Pesniško zbirko ji bo kot zmagovalki Festivala mlade literature Urška za leto 2007 v zbirki Prvenke izdal JSKD RS. Maja je s svojo drzno poezijo med zbrane vseh starosti poslala erotične sape hotenja in divje konje prvinskosti. Ozračje je z njenim branjem pridobilo kakšno stopinjo več, lica nekaterih obiskovalcev pa so postala za odtenek bolj žareča.

Nežne in po mladi ljubezni dišeče pesmi Ane Pisar iz njene prve, še sveže zbirke poezije Gnezdo besed na najini strani daljav, so umirile Majine »strasti« in bralce zazibale v dimenzije dvojine, naježene kože in večnega hrepenenja.

Gašper je nadaljeval s svojimi najnovejšimi pesmimi. Z obrazložitvijo, da naj pri razumevanju pesmi ne kompliciramo in ne iščemo kopice skritih pomenov, ampak si raje slikamo podobe, ter z aktualno tematiko in svojim značilnim branjem, je tudi tokrat navdušil občinstvo.

Madrilene noči so iz pesniškega prvenca Sub Rosa Tjaše Razdevšek zaplavale med občinstvo in med redke oblake ponesle sledi poezije. Menda jih je nekaj celo obviselo na vejah magnolije in čakajo na obiskovalce čitalnice na prostem.

Deljenje besed je zaključila moja malenkost. Skoraj najnovejše pesmi, pesmi napisane sredi noči, so prvo svetlobo dneva ugledale prav včeraj. In pravijo, da se med brati in sestrami po besedi ter med zbranimi ljubitelji pisane besede počutijo odlično. Zato so se zasejale med travne bilke grajskega vrta in skupaj s semeni poezije Maje, Ane, Gašperja in Tjaše tkejo preprogo, na kateri boste lahko obiskovalci čitalnice na prostem posedali čez poletje. In mogoče kdaj med vejami zaslišite melodije violine in klarineta ujete v Dvořákovo Humoresko ali v Slovenski narodni. Ta semena sta za vas pustila Tatjana in Gregor, ki sta z glasbo začarala premore med enim in drugim sklopom branja poezije.

Čez poletje ste tako vabljeni v najboljšo družbo. V družbo knjig in glasbe. In v senco magnolije. V čitalnici na prostem boste lahko, kot so zapisale knjižničarke, v poletnih mesecih prebirali vaše najljubše časnike in časopise, knjige ali pa zgolj uživali. Čitalnica na prostem bo v poletnem času odprta vsak dan od 10. ure dalje, zaprli pa jo bodo pol ure pred zaprtjem knjižnice – ob ponedeljkih in sredah okoli 17:30, ob torkih, četrtkih in petkih pa okoli 14:30 popoldne.

Vabljeni na dišečo skodelico pisane besede!

Literarno - glasbeni dogodek je našel svoje mesto tudi v časopisu Večer.

Članek pa lahko najdete tudi na Bajti.

State of mind: fletno...

"POLETNA BRANJA POD MAGNOLIJO"

2008-06-16T18:02:00.007+02:00

Vabljeni vsi na otvoritev poletne čitalnice na prostem Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika "Poletna branja pod Magnolijo"

Pričelo se bo v četrtek, 19.6.2008 ob 17.uri na grajskem vrtu z branjem mladih pesnikov:

*
Gašperja Bivška
Primoža Karnarja
Ane Pisar
Tjaše Razdevšek
Maje Visinski in
Barbare Žvirc
*

ob glasbeni spremljavi Tatjane Sagernik-Kovačič in Gregorja Kovačiča.

V primeru slabega vremena bo prireditev v razstavišču knjižnice.

Se vidimo...

State of mind: it all about poetry...

FLASHNEWS: VIVA LA VIDA!!!

2008-06-16T13:13:00.008+02:00

Eh, pa kaj če slabše vidim.
In imam nova očala.
In sem posledično bankrotirala.

In če sem spet razočarana.
Zaradi službe.
In malo zaradi sebe, priznam.

In če nisem laufala že cel teden.
In nisem nič naredila čez vikend.
Še žoge za odbojko nisem napumpala!
Kaj šele, da bi šla igrat...

In če nisem pisala že mali milijon let (tako se samo reče).
No, kakšen teden pa res.

In če pogrešam Baki.
Že dva mala milijona let...

In če me čaka generalno čiščenje gnezda.
Pa se mi niti pod razno ne da (se kdo javi?).

In če grem v četrtek domov.
In v petek zjutraj nazaj.
In v soboto kelnarit. V Grosuplje. Na gasilsko veselico!

In če ostanem za vikend v LJ.
In grem domov šele 27.6.2008.
Lih prav za zadnje tekme Eura 2008.
Ker jih je boljše gledat v družbi!

In če pogrešam...

Ampak...

Fajn pa je, da mi je ta mali prinesel najnovejši, četrti studijski album Coldplayev (sem se od veselja skor v avtu na glavo postavila) Viva la Vida!

In sem se odločila da bo to moj moto zdaj (nekaj časa, dokler bo šlo, mater sem optimistka, a ne).
Se pravi: Viva la Vida, pa karkol' že je...

State of mind: Ja, Viva la Vida, kaj pa drugega!

MOJA OBJAVLJENA FOTKA!!!

2008-06-13T06:10:00.006+02:00

Heh, danes me je že navsezgodaj v inbox-u pričakalo majhno presenečenje. Kljub ne ravno najbolj posrečeni kombinaciji številke in dneva v današnjem datumu, je bilo pozitivno. Kdo bi si mislil, po vsem, kar me je že doletelo...

Moja fotka je bila (seveda z mojim dovoljenjem) objavljena tukaj.

Fletno! Čeprav fotka ni ne vem kaj (narejena je bila z mojim prejšnjim telefonom HTC)...

State of mind: love surprises (and coffee and napping)...

LJUBEZEN JE...

2008-06-12T22:53:00.001+02:00

State of mind: isn't it obvious?

RAZOČARANJE (Še enkrat! Sploh ne štejem več!)

2008-06-10T20:14:00.007+02:00

ONCE AGAIN I WILL (HAVE TO) BE A MASTER OF DISGUISE.

foto: cunning disguise by ho_hokus

State of mind: disappointed...

RECENZIJA PRVENCA MOJE DRAGE ANE

2008-06-08T18:32:00.001+02:00

ANA PISAR – GNEZDO BESED NA NAJINI STRANI DALJAV

Ana Pisar se je svojim pesniškim prvencem Gnezdo besed na najini strani daljav z rosnimi 17 leti zavihtela na pesniški Parnas, kot je v spremni besedi knjige zapisal njen mentor in urednik pesniške zbirke, profesor Miran Kodrin. Ana je tako šesta po vrsti, ki ji je Gimnazija Ravne na Koroškem izdala prvenec. Knjiga že z naslovnico (avtor fotografije je Miha Kolar, prav tako dijak gimnazije Ravne na Koroškem, knjigo pa je za tisk pripravil oblikovalski studio KULT Simona Kajtne) pritegne pozornost in v ljubiteljih pisane besede zbudi željo po odkrivanju srca/sveta, ki na razprti dlani vabi v dišeče sobe poezije.

Pesniška zbirka Ane Pisar Gnezdo besed na najini strani daljav je še čisto sveža, komaj kaj več kot teden dni živeča knjiga, ki za platnicami skriva 88 pesmi razdeljenih v osem sklopov, v osem sob, ki bralca preslikajo v spreminjajoča se stanja in občutja mlade poetese ter z njih odstirajo tančice modernega, hitrega sveta, ki tem trenutkom drugače kot s pesniško izpovedjo, ne pustijo na plan. Ker število osem simbolizira besedo, sta takšen izbor in predstavitev pesmi iznajdljiv način predstavitve poezije, ki je nastal delno po naključju, kot je na premierni predstavitvi prvenca dejala avtorica. Posamezni sklopi so naslovljeni in podnaslovljeni z verzi ali besednimi zvezami iz pesmi tako, da naslov in podnaslov, čeprav nista nujno iz iste pesmi, tvorita čisto novo, samostojno pesem. Drobno in nežno. A vendar vsakič udarno in s sporočilom, z radovednost zbujajočim razkrivanjem vsebine. Skupaj s posebej izbranimi fotografijami dveh mladih gimnazijcev, Mihe Kolarja in Mateja Kodrina, ti drobni zapisi dražijo dušo bralca in ga ženejo v nadaljnje odkrivanje čisto posebnega sveta. Sveta mladega, poezije polnega srca Ane Pisar.

Ana Pisar je svoj pesniški prvenec posvetila očetu. Za zapisom »Očetu, ki ga ima nebo. Besede božajo bolečino.« se bralcu odpre prvi sklop, prva soba, poimenovana Bolelo bo do dna kosti. V njej bralec kot senca spremlja pesnico na poti spominjanja in žalosti, ko se premlada sooča z grenko izkušnjo izgube očeta. Skozi besede Bolelo je včeraj…/Bolelo je danes…/Bolelo bo jutri…/Bolelo bo do dna kosti…/počasi počasi me bo jemalo se skoraj neslišno tihotapijo samotne ure in solze prelite v malajske ámoke, kentavre duha, črne maske, palube strahote. Solze pogrešanja. In solze poguma nekoga, ki gre naprej v svet kot torzo. Nekoga, ki mogoče le potihem zre v daljave in se ne ustavlja.

Zimska je soba v katero bralec vstopi v drugem sklopu Dišim po zasneženih večerih. Že v prvi pesmi pesnica nakaže prehod k začetkom drugačne ljubezni, ki se kljub mladosti hitro spremeni v hrepenenje po zdavnaj preživeti dvojini, ki se zdaj zdi ujeta v mrzle kristale snežink in zaprašene spomine.

Tretja soba poezije Sončim misli in postajam melodija je postlana z glasbo. V njej se s tankimi nitmi prepletata poetesini ljubezni do poezije in glasbe ter postajata nežna celota, v katero bralca zapeljejo strune violončela in pod njegovo kožo še dolgo odmevajo vrtinci neizrečenih besed, dotiki neizsušene ljubezni, nežne elegantne melodije in ljubezenske peripetije. In v tej sobi ni vedno roka tista, ki slači.

Gnezdo besed je četrti sklop, četrta soba, iz katere se vije omamni vonj po dvojini. Vonj po ljubezni med Njo in Njim. Vonj po poljubih, dotikih, naježeni koži, amorjevih krilih. Po jutrih, ujetih med rjuhe, na katera mlada pesnica stavi svoje srce. Ki ne mara samote, nenehne želje po dotikih in ki čara besede dvojine v čas, ki je obstal v pesku Njune obale.

Ljubezensko dvojino zanese tudi v peto sobo poezije, v Tolmun norosti. Kjer obroč okrog nje sklenejo strasti, naslonjala ljubezni, krila brezčasja, romantika, omama. Kjer ljubezen ščisti vso umazanijo. In kjer bralec odkrije tkalnico niti. Takšnih, ki se v šesti sobi Razparane niti natrgajo s pogosto neutemeljenimi dvomi v mlado ljubezen, ki pred oči rišejo packe ljubezni in iz njih izvabljajo žametne solze.

S pravljično, sedmo sobo poezije se razparane niti v bolj optimističnih, zopet v ljubezen verujočih pesmih, zavozlajo v Niti tančice. Bralca na eni strani potiskajo v razmišljanje o samoti sredi dvojine, na drugi pa ga vabijo na konec vesoljskega kolodvora, v brezčasje, v svež dež, v kraje kjer ljubezen do Njega postaja ljubezen do Poezije. In kjer je svet avtoričina poezija in ona poetesa.

Žerjavice žarenje je zadnja, osma soba, v kateri poezija raste in dozori. Dozori v zgodnje poletne okuse, barve in stanja različnih ljubezni. Za zmeraj. Za vedno. Do konca. V veliko, svetlo sončnico besed. Ki se zmeraj, za vedno in do konca obrača za soncem. In ki suvereno zaključi poglavje ene izmed zgodb, ki jo živi Ana Pisar. Nato odleti. Iskat nepopisane liste, na katere bo posejala nova semena za pesmi.

Recenzijo najdete tudi tukaj.

State of mind: razorožena z ljubeznijo

ZAZNAMOVANA

2008-06-02T20:43:00.003+02:00

Pa sem. In nič ni bolelo. Heh.

State of mind: huliganka ;)

MOJA DRAGA ANA IMA PA KNJIŽNI PRVENEC!

2008-06-02T20:00:00.005+02:00

Ana, čestiiiiiiiiiitam. Pa saj sama veš ;).

Kako je bilo na predstavitvi Aninega prvenca Gnezdo besed na najini strani daljav pa tukaj.

foto: Jernej Prodnik

State of mind: Včasih je potrebno tako malo... (-Ana Pisar-)

KAFKOVA JUHA - ŠE ENA RECENZIJA NA BAJTI

2008-05-26T15:46:00.007+02:00

Tokrat Kafkova juha, literarni prvenec londonskega fotografa Marka Cricka.

Me zafrkavajo, da sem se specializirala za kuharske knjige ;). Ima kdo še kakšen predlog, ne nujno kuharski ;)?

State of mind: bi pasala ena župca... a la moja mama ;)

ROSNIH 28 ;)

2008-05-26T15:17:00.010+02:00

Evo, pa je minilo. Definitivno veliko bolje kot lani. Tudi vreme je zdržalo. Deževale so edino pohvale ;). Aja, pa čisto vsega se spomnim ;)

Po slikah sodeč se tudi jaz kdaj ornk sprostim (pa imate vsi tisti, ki pravite da sm zategnjena ;)).

Hvala vsem še enkrat. Za super družbo, darila, žur, objeme, poljube, voščila, zafrkancije, prevoz, športanje, enkratne spomine, fotkanje...

Ata, mama, Tea, Aljoša, Tomaž, Vanja& Ana, Rok, Pero, Ana & Miro, Andreja, Baki+Dadi+Nuša, Matjaž, Urban - carski ste!

State of mind: (sposojeno iz rojstnodnevne čestitke)...eno leto starejša, pa še zmeraj sveža kot piščanček ;)...

LIPOV BOG

2008-05-22T22:50:00.007+02:00

OMG, js tak fen Sanskrtov in šele danes najdem tole:

Posipam se s pepelom, evo.

Spet sem v enem takem blaženem stanju (pa ni vse od poslužbenegaalkohola), ampak mislim, da sem vse že tule povedala.

Pobi moji, še enkrat: Kapo dol! Vrhunsko je! Aja, objava je s Fauš dura 2007, Sanskrt pa najdete tudi tu.

State of mind: ...tam na nebu, med oblaki...

EVO, PA SO STENE V BAJTI POPISANE ŠE Z MOJO POEZIJO...

2008-05-22T14:51:00.007+02:00

... in če si želite na pesniški fasadi tudi sami malo napasti oči, jo najdete tukaj

Sicer je bila ta ista poezija večinoma že objavljena na tejle črni podlagi, tako da se je (redki) ljubitelji Black Lista najbrž še spomnite ;).

Naj bo mila vašim očem in v veselje vaši duši.

State of mind: poetry is my personal saviour

BO? NE BO? BO! (more bit)

2008-05-21T12:17:00.009+02:00

Paničarim. Se jezim. Brez veze. Pravzaprav. Ker vpliva na vreme nimam. In plešem, da prikličem sonce. Za soboto. Ker bo piknik. Bo! Pa pika! Pa tut, če bo dež (prosim-prosim-prosim-prosim-naj-ne-bo-dežja). Pa sem vseeno še zmeraj malce slabe volje. Prvič piknik z novimi prijatelji. No, pomešanimi z nekaj starimi (po stažu, ne po letih, da ne bo zamere). In seveda z mojimi starši. Pa spet panika.
Porkašpenčičmuha! Barbara, vdihni, saj bo. Aja, pa Miš ma tut skrbi. Pa js mam tut skrbi. Pa naj se gre vse skup solit. Nemsevečsekirala. Bo, kar bo.
Pinkponk, pa rusko keglanje, pa poker (če mi uspe), pa kakšna žoga se tut najde, a ne... šmrk, šmrk...

Sicer pa, ko sem ga nazadnje za atijevga abrahama žurala na tej lokaciji, je blo zakon...

js pa brat z atijevo torto...

muzički vrlo talentirana

Aja, a zakaj je piknik? To je pa nagradno vprašanje? Nagrado izročim na kavici...

State of mind: panic wednesday (after manic monday and crying tuesday)

LITERARNI MARATON Mavrica neba 2008

2008-05-19T13:26:00.008+02:00

7.junij 2008 v galeriji Muzeja Železniki, Na Plavžu, Železniki

Rainbow - foto by One Good Bumblebee

K sodelovanju vabijo vse domače in tuje literarne ustvarjalce, ki bi se želeli predstaviti, ne glede na to, v katerem jeziku pišejo.

PROGRAM

15.30 Začetek zbiranja udeležencev literarnega maratona

16.00 Začetek literarnega maratona MAVRICA NEBA 2008

20.00 Večerja

21.00 Nadaljevanje literarnega maratona

24.00 Zaključek

Na letošnjem maratonu bodo nastopili superfinalisti literarnega natečaja Mavrica neba, ki je potekal na Osnovni šoli Železniki.
Senada Smajić bo predstavila svojo drugo pesniško zbirko Na njenem robu.
Turistično društvo Davča bo predstavilo postopek predelave lanu po starih običajih.

BRALNI KOTIČEK

Na literarnem maratonu bo postavljena stojnica, na kateri bo možno razstaviti knjige, jih izmenjevati in tudi prodajati.
Zatorej, prinesite s sabo svoje knjige in delite z nami vsemi še več svojega ustvarjalnega duha.

PRIJAVE

Prijavo pošljete po elektronski pošti na naslov tomaz.sturm@gmail.com, ali pa Tomaž Šturm, Ojstri Vrh 2, 4228 Železniki.

Za informacije pokličite: 041-521-456, Tomaž Šturm.

Prijavnica naj vsebuje podatke:
• ime in priimek,
• naslov,
• telefon,
• elektronski naslov,
• kratka predstavitev, objave in/ali izdaje.
Prijave zbiramo vključno do 6.06.2008.

Sponzorji prireditve:

Občina Železniki, Javni sklad za ljubiteljske in kulturne dejavnosti, Snop-Zavod za mladinske dejavnosti

* Udeležba na maratonu ne bo honorirana. Organizatorji pa bomo poskrbeli, da udeleženci maratona ne bomo žejni in lačni.
* Da bi mavrica bila še lepša, vlij vanjo izvirnost svojega odtenka!

State of mind: same lepe reči....

FAAAAAJNE MAJSKE STVARI ali PESNIKOVANJA TAKO ALI DRUGAČE

2008-05-19T11:03:00.014+02:00

Maj je en tak fajn mesec. Za počet fajne stvari. Na soncu. Na sveže pokošeni travi. Na toplem asfaltu. V senci... Kjer koli in kadar koli...

Prva faaaaajna stvar se je odvijala 9.5.2008 na Trubarjevi domačiji. Dom spletne poezije, ki drugače domuje na www.pesem.si, se je preselil v spominsko sobo Primoža Trubarja, neznana imena so dobila prijetne, tople obraze, niti pesnikovanja pa so se razvijale, ovijale in spletale nove vozle prijateljevanja in druženja.
Več tukaj in tukaj.

Druga faaaaajna stvar je ta, da sem bila (spet) izbrana v 2. krog Festivala mlade literature Urška. Spodaj uvrščeni v drugi krog.

... v drugi krog so se uvrstili: Sergej Učakar z Bleda, Gregor Rozman iz Medvod, Janez Porenta iz Škofje Loke, Edvard Osojnik iz Prevalj, Maja Visinski iz Slovenj Gradca, Barbara Žvirc z Raven na Koroškem, Sonja Grmovšek iz Dobrniča, Urška Kobe iz Novega mesta, Patricija Logar iz Tolmina, Aljoša Markočič iz Solkana, Iztok Majhenič iz Ljubljane, Franci Novak iz Vidma-Dobrepolja, Mirijam Sabina Žvegla iz Škofljice, Nala Bell iz Kamnice, Feliks Štefane iz Oplotnice, Manja Weingerl iz Maribora, Maruška Šibila iz Marjete, Sergej Harlamov s Ptuja in Janko Keček iz Ormoža...

Maja, čestitke še enkrat. Je malo čudno, ja, se strinjam s tabo, ampak, saj veš... We deserve it!

Tretja faaaaajna stvar - moja poezija bo izšla v knjigi blog poezije. Literarni natečaj je potekal na spletnih straneh RTV Slovenije. Fino. Spodaj mail z obvestilom:
Pozdravljeni,
vaš blog je med deli, ki smo jih izbrali za objavo v okviru MMC-jevega literarnega natečaja, zato bi vas prosili, da nam pošljete ime in priimek, pod katerim naj vaše delo objavimo v knjigi. V primeru, da dela ne želite objaviti pod pravim imenom, nam to sporočite in vas bomo podpisali z vzdevkom, ki ga uporabljate na Mojem spletu. Z vzdevkom pa vas bomo podpisali tudi, če do jutri, 16. 5., do 12h ne prejmemo nobenega odgovora.
Potrebovali bomo tudi vaš naslov, kamor vam lahko pošljemo knjigo, in vašo telefonsko številko. Ob svojih podatkih ne pozabite še enkrat navesti tudi vzdevka, pod katerim objavljate. Vse podatke pošljite na ta elektronski naslov (mmc-kultura@tvslo.si)... Najlepša hvala za sodelovanje in čestitke!
Najlepša hvala za sodelovanje in čestitke!

Ostale faaaaajne stvari:

- Microsoftova NTK 08,
- pijačka z mojimi babami v četrtek,
- piknik za moj rojstni dan naslednjo soboto, kamor pride tudi Vanč (je obljubila!)
- igrala sem poker in mi sploh ni šlo slabo,
- po doooooolgem času sem videla žlahtnika Borisa in Danija z njunima sinovoma ,
- 31.5.2008 ima moja draga Ana predstavitev svojega prvenca - knjige poezije,
- 31.5.2008 grem na ohcet, kar zna biti mega zabavno, saj se poroči očetov bratranec Bojan,
- "tekmovanje" v porjavelosti - Miš goljufa, ker je šel že dvakrat brez mene lovit ribe (in zdaj jaz čakam na lepe dneve, ko se bom s knjigo v roki parkirala na balkon in lovila sončne žarke, hehe)

Sigurno sem še kaj pozabila ali pa se bo šele prikazalo od kje... Ampak, glavno je, da je faaaaajn!!!

State of mind: Če seštejem vse skupaj, niti ni tako slabo ;)

LJUBEZEN NA BALI

2008-05-12T19:06:00.013+02:00

*
plašno in
brez dotika
si ježil kožo srca.

*
izpod vek
čez nasmeh
sta se srečali roki

*
šla sva po bližnjici
čez razdaljo
do naju

*
vonj po ljubezni
zatikava
v reže hrepenenja

*
občasno pobegneva
mlade trave
barvat v dvojino

*
na mozaik
srčne kože
mi pišeš pesem

*
v polnočnih labirintih
preganjava
goreče samoroge

*
s soljo telesa
orjeva njive
v prebujeno zemljo

*
v hrib
kjer se spomladanske
trave sanjavo
z rokami v nebo
dotikajo čarnega sonca
sva položila
najino mlado ljubezen.

*
pod iglasto streho gozda
me golo oblačiš
v bojne barve ljubezni

*
lepa sem
ko se dotikajo
najina ušesa

*
v temi
čez krila naslade
roso vabiva v dan

*
pet dni
sem vrba žalujka
dva znanilka pomladi

*
če pridejo
črne
in strašne
čez vsa leta razlike -
misli moreče -
jih še tople
zakopljem
in amen je najin poljub -
ne bodo ljubezni bodike!

State of mind: Draga Barbara,
kamorkoli pogledaš
se nekdo poljublja.
(Barbara Štucin)

ČAS BO ZA KNJIŽNICO POD KROŠNJAMI

2008-05-08T14:04:00.008+02:00

Spet bo magični čas, ko bo moja malenkost še za kanček srečnejši človek. 25. maja (kar bo fino tri mesece trajajoče rojstnodnevno darilo, ki se prične en dan za mojim vstopom v osemindvajseto) na stežaj razprostira travnato preprogo pod lučjo sonca Knjižnica pod krošnjami, ki že od leta 2006 v prijetno senco hrasta na trati pred ribnikom v Parku Tivoli vabi ljubitelje pisane besede vseh starosti.

slika je s spletne strani Knjižnice pod krošnjami

Ker sem lanskoletno potapljanje med besede ujela za rep, sem si danes naredila opomnike za vse vikende od konca maja do konca avgusta. Ni vrag, da mi ne bo uspelo!

Knjige, iz vas pridem nabrat nove, nežne, domišljijske, trpke, mavrične, sive, ljubezenske in še kakšne besede za mojo Izposojevalnico besed! Pazite se!

Takšna dogajanja so še edino, kar me čez vikende lahko zadrži v prestolnici. Pika.

State of mind: potapljaško ;)

PREŠEREN PO PREŠERNU V BAJTI

2008-05-06T13:55:00.009+02:00

Gledališka skupina za 2 "Bica, js se bom obesu" je zopet kraljevala na odru Narodnega doma v Mežici. Tokrat se je Janu Robinu in Aniti Lampreht Piletič pridružila še pianistka Maruša Šumah.

foto: Jernej Prodnik

Super predstava overall, super publika, super poročilo s predstave na Bajti. Heh.

State of mind: Pesem moja je posóda tvojega imena... (France Prešeren)

RE: V BAJTI Z JURIJEM HUDOLINOM

2008-05-06T13:38:00.004+02:00

Po literarnih delavnicah s Hudolinom in Čandrom se nam je (Bajti pa to) zdelo prav, da se na Bajti objavi še recenzija Jurijevega drugega romana Pastorek.

Recenzije sem se lotila z veseljem, sploh zato, ker so mi na Beletrini knjigo podarili (za kar se seveda še enkrat lepo zahvaljujem), in v čudnem pričakovanju, da me čaka še en Svit Jagodnik iz Objestnosti. Pa sem se zmotila. Knjiga pretrese in te posrka vase že po prvi strani. Pohvalno. Pastorek je tako zame eden izmed najboljših novodobnih slovenskih romanov. Toplo priporočam.

State of mind: malo pretresena...

RE: 13. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE

2008-04-24T08:00:00.012+02:00

Hmm, res je lilo kot iz škafa, dvakrat, trikrat, petkrat. In sem vedrila. Dvakrat, trikrat, petkrat.
V Geonavtiku ob kavici in Kraljih ulice.
V Konzorciju med brskanjem po knjigah.
Celo v McDonaldsu, ker se je ravno tam spet ulilo. Z Mentorjem. In z enim veeeeelikim čokoladnim šejkom. In razočarana nad reportažo z Urške 2007. Ker ni omenjeno, da je Maja Visinski tista, ki ji bodo izdali pesniško zbirko v Prvenkah. Grdo! Aja, pa razočarana tudi nad spletno stranjo JSKD-ja. Sploh ni ažurna, jao!

Moje knjižno pohajkovanje se je končalo zvečer v Jazz klubu Gajo, na branju finalistov Pesniškega turnirja 2008. Šla sem poslušat prijateljico Majo (čestitke za finale, bejbi) pa sem srečala še Zorana Pevca, ki je bil naš mentor na zadnji Pesniški olimpiadi in Nina Flisarja, urednika Založbe Pivec ter se dogovorila za malce sodelovanja s portalom Bajta.si. Lep in produktiven dan je bil, ja.

Aja, še to, imam 8 novih knjig. Imela sem jih 9. 7 kupljenih, 2 gratis. Rada imam slovenske dneve knjige, sem to že povedala? Eno knjigo sem podarila Maji. Ker je bil včeraj dan za podarjanje knjig. In milijon razlogov je, ki bi jih našla, zakaj sem jo podarila prav njej. Tudi ta, da je bila podarjena knjiga Maje Vidmar (Sobe), katere poezija je prav tako erotično sočna, kot poezija Maje Visinski. Bejbi, I'm your second biggest fan. Prvo mesto zdaj najbrž zaseda Grega, sem pa po stažu najbrž na prvem mestu, a ne?

Sem se malo oddaljila od teme, a? No, izkupiček dneva je naslednji:

1. Barbara Štucin: Draga Barbara
2. Taja Kramberger: Žametni indigo
3. Barbara Korun: Zapiski iz podmizja
4. Zoran Pevec: Moški v sobi
5. Lili Potpara: Zgodbe na dušek
6. Marjan Strojan: Dan, ko me imaš rada
7. Marjan Rožanc: Prizori s hudičem (gratis)
8. Alenka Jensterle-Doležal: Zapisi za S.G. (gratis)

State of mind: Amazed!

13. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE

2008-04-23T09:22:00.004+02:00

In moj vsakoletni praznik, ko grem z ruzakom po knjige.

Tudi danes, pa naj lije dež (ali pa besede), Barbara gre.

slikica je s portala slovenskih pisateljev

State of mind: I've never known any trouble that an hour's reading didn't assuage Charles De Secondat, 1689 - 1755).

10.000

2008-04-22T23:10:00.001+02:00

kilometrov, namreč, imam moja mala črna jajca Azra že za sabo...

Danes...

fotke so bolj slabe, ja, slikala sem med vožnjo, mama, ne bom nikol' več!

State of mind: fast car

VABILO NA PREŠERNA PO PREŠERNU!!!

2008-04-21T15:12:00.006+02:00

Toplo vabljeni:

Po Brezposelni Marici in njenem 105. samomoru v izvedbi iste "skupine", ki sem jo gledala za dan žena, vam ogled predstave res priporočam...

State of mind: bo prešerno...

V BAJTI Z JURIJEM HUDOLINOM

2008-04-21T14:07:00.008+02:00

Surrounded by lots of words... Takšnih in drugačnih.
Zaenkrat tole, ostalo pa še sledi. Ko najdem čas in se izkopljem iz besed...
Aja, pa slike z delavnice so moje, da ne bo kdo mislil, da sem jih ukradla Nejcu ;)

State of mind: "tu ni neke filozofije..."

APRILSKA POEZIJA

2008-04-18T12:49:00.007+02:00

*
Alabasterna očesa
skozi ogledalo
slepo strmijo.

*
Slika spomina
prebije temo -
prinašaš sonce.

*
Kakor plesalec,
novorojen ciklamen
prešteva korake.

*
Čakáje na nevihto
pišem pesmi
s čopičem resnice.

*
Prah spiham
s kamnov.
Narišem zemljevid.

*
Umito jutro
suši ostanke večera.
Mehčaš me.

*
Kakor tat
črne svetove
kradem v belo.

State of mind: april melancholy...

SE POČUTITE KAJ ZELENO?

2008-04-17T10:57:00.021+02:00

Ma, priznam, jaz zadnje čase se. Ker imam slabo vest. Zaradi tega, kar počnemo okolju, v katerem vsak dan vstajamo, hodimo v službo, se družimo, obdelujemo vrtove in vzgajamo svoje otroke. In, ja, ne bom na dolgo in široko razlagala, ker se o tem na veliko piše in opozarja na vsakem koraku. Povem vam samo, zakaj se jaz počutim bolje (morda pa kdo ugotovi, da lahko počne isto):

1. V SLUŽBI:
- sem naročila škatlo za zbiranje praznih kartuš in tonerjev (http://www.recycling4smile.org/)
*poleg skrbi za okolje, lahko tako pomagate društvu Rdeči noski
- sem naročila zabojnik za zbiranje odpadnega papirja,
- zbiram(o) odpadne baterije,
- zbiram(o) plastične pokrovčke (tudi ti so za dober namen)...

2. DOMA
- ločujem odpadke (organske, papir, pločevinke, plastenke, steklovino...) in jih potem v avtu prevažam do prvih zabojnikov za ločevanje, ker jih pred hišo na Škofljici, na žalost, nimamo, za razliko od "koroškega" doma,
- prižgem luči samo, kadar je to res potrebno,
- ne puščam teči vode po nepotrebnem...

3. ZUNAJ
- ne mečem smeti skozi okno avta ali na kamor koli na tla (me naredijo besno ljudje, ki to delajo in zmeraj bentim, kadar se ob petkih vozim domov...),
- pobiram pasje kakce za svojim psom (kadar sem varuška)...

Še kaj bi se našlo, ampak nimam prostora za vse ločevalne posode. Moram kaj pametnega potuhtat...

State of mind: Go green!

ČISTO PRAV. IN ČISTO MOJE.

2008-04-14T22:35:00.005+02:00

Smešno je, kako vsak dan prinese nekaj novega in nekaj starega. Nekaj, kar je prinesel že kdaj prej, pa se zdaj zdi popolnoma drugače. Diši drugače. Nosi podobo umitega jutra. Kot po dežju, ko na najzgodnejše trave padejo prve svetlobe sonca.
In vsi odkruški trenutnih zgodb kar naenkrat sestavljajo popoln mozaik. In čeprav vsi koščki niso popolni, niti prave barve, je prav tako. In čisto nič drugače.

Zato imam rada. Rada se imam. Rada ga imam. Spet rastem. Ženem korenine v mojo zemljo. Pijem mojo vodo. Boža me moje sonce. Živim mojo zgodbo in se prebujam v moja jutra. Vse kar želim, je moje!

In vem, da vse kar počnem, počnem (najprej) zase.

In ko bo danes poklical, bom njegova. Ker sem le tako lahko jaz. Ker je tako prav. In čisto moje.

State of mind: Vozi me vlak v daljave...

Rakollach, Avstrija

2008-04-11T13:08:00.014+02:00

Ribiški raj, ali kako že, pravi Tomaž. In ja, videla sva eno samo samcato ribo. Če odštejem eno crknjeno. Ampak dan je bil pa lep, kot nalašč za sprehajanje med vodnim goščavjem...

Fotke tokrat s sposojenim (očetovim) fotoaparatom...

State of mind: It's a beautiful day, don't let it get away...

ČETRTIČ NA OBISKU V BAJTI (se počutim že prav domače)

2008-04-09T23:24:00.002+02:00

Tokrat v otroških copatih, gojzarjih in plavutkah...

State of mind: Good old (young) days ;)...

PO DOLGEM ČASU SPET POEZIJA...

2008-04-07T15:14:00.007+02:00

*
Deliva si okamenelost udov,
ko mi v poznojutranjih gubah rjuhe
čez hrbet ženeš črede samorogov
in tvoj polbog poželenja
v ihti ruši moje oltarje.
Mrmrava vročične mantre,
da bi trenutki zamrznili
v ponavljajoči se eroticizem.

*
Čisto kratki vdihi
so takrat,
ko dotike vpletaš v moje lase.
čisto kratke sekunde
so takrat,
ko lepiš poljube
na pregrinjalo telesa.
Čisto kratke sanje
so takrat,
ko prepletava želje
za sadike juter.
čisto predolge ure
so takrat,
ko sama sediva
vsak zase.
Čisto prehitro odhajaš.

*
Maslena jabolka iz sanj
mi polagaš na oči
in platnene kite noči
vežeš čez rame,
da kakor včasih,
da kakor zmeraj,
da čisto potiho
stopim na umito nebo.
S koprenastimi oblaki
oblečem jutra v pesem,
sonce podtaknem med drevesa
in zaokrožim dan.

*
Zavesa vrbe
ti pada na lica
in ptice ne letajo visoko,
ko črni veter
podi viharje čez njive.
Ti pa sigreš sm prsti skozi lase,
pristaviš za kavo
in prebiraš ljubezen.
V okna se zaletava dež
in mokre zemljevide
riše vse do puhteče prsti,
na kateri si pustil rahle odtise
ko si se zgodaj vračal iz gozda.
Z napušča kapljajo obljube
in v hišo zanese prvi jesenski list.
Oblečeš toplejše hlače
in me pokličeš h kosilu.

slikica: by me, Rakollach, sobota 5.4.2008
State of mind: in between...

MALO NOVE MUZIKE (plešem še zmeraj po starem)

2008-04-03T10:17:00.010+02:00

Eh, ja, je že tako, da včasih, no, okej, priznam, da meni zadnje čase kar pogosto, zapaše kakšen "odrt" film ("Odrta" po koroško pomeni objokana, in ne dana iz kože, kot se komu sliši. Ja vem, čudni so tile koroški izrazi, heh.), kot jim pravi moj prijatelj Rok s tatujem in hecnimi domislicami. In včeraj, ko sem bila službeno že off the hook, mi je zapasal en točno takšen. Pa sem šla po dolgem času Rada hodim sama) v kino. Tipična predvidljiva zgodba, katere konec veš že po drugem kadru. Tak film za robčke in za smrkanje in obvezno s kakšno sceno pijanskega prepevanja na šanku zakotne ameriške obcestne okrepčevalnice. In tukaj film ni presenetil. Dobila sem dozo smrkanja, malček smeha, pijansko prepevanje plus presenečenje. Za ne preveč brihten film so izbrali presenetljivo fajno muziko. In tako sem, poleg tega, da sem se za dobro uro in štirideset, otresla tuhtanja o službi in vsem mogočem, za kar se mi zdi, da me trenutno muči, dobila še dobro dozo muzike in nov seznam pesmi (nevljudno sem si naslove in izvajalce komadov tipkala v mobilca, packa), ki si jih moram priskrbet za v avto. Za njimi sem pobrskala že včeraj, da malce preverim, preden mi jih brat, khm, khm - spravi na plošček ;).

Da ne bom vseh "lepila" sem gor na tole mojo lepo črno podlago, hihi, je spodaj seznam meni najljubših iz filma (in ne, ne povem naslova, da se ne bokdo norca iz mene delal. Šala.).

Mark Ronson & Amy Winehouse - Valerie
Michael Buble - Call Me Irresponsible
James Morrison - Undiscovered
Corrine Bailey Rae - Like a Star
Natasha Bedingfield - Who Knows
Elton John - Bennie And The Jets (tole je bilo pijansko prepevanje)
Bloc Party - So Here We Are
Sarah Barreilles - Bottle It Up
Ray LaMontagne - Be Here Now
Amberlife and Ladybird - My Lover's Gone

Aha, še nekaj, über presenečenje! Rotary Connection v filmu. ??? Saj se ne pritožujem, ampak kako jim je pa to ratalo?

State of mind: še obstajajo presenečenja...

DO MARIBORA PA ŠE MALO NAOKROG...

2008-03-31T18:39:00.022+02:00

(Še en) podaljšani vikend se je tokrat začel že v sredo po službi, ko sem (s kavo in red bullom, hehe) odbrzela proti Koroški. Zunaj je bil lep sončen dan, v avtoradiu Amy Winehouse, meni pa se je smejalo do ušes, ker so me čakali 4 dnevi uživancije...

V četrtek je bil na vrsti Maribor. Razlog: obisk tatu salona, kjer se je dal Tomaž tetovirati.

mojster tatujev,Jože Harih, pri delu
volk na Tomaževi levi lopatici
Jaz sem vmes od neučakanosti (in malo strahu, priznam) šetala po galeriji sem in tja (na stenah visijo noro fajne slike, ki so vse avtorsko delo), spustila kakšno solzo (se mi je zdelo, da mene boli, ko sem gledala Tomaža) in med kupom map s slikami tatujev našla svoj bodoči tatu ;)

Po tatujih je sledila še pijača z Andrejo na Štuku in hajdi domov.

Petek je bil zabušantski, sobota je bila žalostna zaradi pogreb sošolčevega očeta, Maja mi je iz Ikee prinesla tole, jupiiii, sobotni večer je bil v znamenju rojstnega dneva, prehod na nedeljo je bil pikado obarvan, nedeljsko popoldne pa super sončno, zato je bilo idealno za izletek...

otoček sredi travnika - lih prav za bit poreden, hihi ;)
pogled v modrino neba

plezanje...

namesto razglednice
State of mind: pomlad prihajaaaaaaaaaaaa

SPET V BAJTI - TRETJIČ

2008-03-26T19:52:00.005+01:00

Tokrat z recenzijo zbirke poezije Napol dokončana nebesa, švedskega pesnika Tomasa Tranströmerja.

State of mind: zmeraj znova ugotovim, da je to moja najljubša pesniška zbirka...

MARČEVSKI FOTO UPDATE

2008-03-25T14:43:00.020+01:00

praznovanje maminega rojstnega dneva in mini torta (ker so sledile še kremšnite...)

domače friziranje in za dober decimeter krajši lasje

darilo iz Cambridgea zmanjkalo ga je še isti dan!

pirhi družinsko "izživljanje" nad jajčki je trajalo celo sobotno dopoldne

še z mislijo na pomlad ;) moji prebliski ;)

pirhki za prijatelje če vreme ni ta pravo za vožnjo z motorji, jajčka so!

mamin velikonočni aranžma je moja mami malo službo zgrešila, a ne...

nočno sneženje, 25.3.2008 jaz pa že varno v mojem gnezdecu na Škofljici

belo jutro na Škofljici 1, 25.3.2008 mislim, a že bo pomlad, al' ne???

belo jutro 2, 25.3.2008
State of mind: hočem pomlad nazaj!!!

PETKI

2008-03-21T07:06:00.004+01:00

Včasih je bil moj najljubši dan v tednu sreda. Takrat sem se rada tolažila, da je jutri že četrtek, potem pa samo še petek in vikend... To so bili še gimnazijski časi. Ko sem bila še bolj potrpežljiva, heh.

Zdaj imam najraje petke. Že v četrtek si spakiram stvari za domov (selim se kot pravi nomad skoraj vsak teden) in jih nesem v avto.

V petkova jutra se že po defoltu zbudim nasmejana (mora biti že res kaj huuudo narobe, da pozabim nasmešek med toplimi rjuhami). In motivacijski CD-ji odpadejo. Naštimam kakšnega groovy in se že na poti v službo na pol pripravim za domov.

In v službi je z vsako oddelano uro bolje. Ob štirih popoldne popokam še kompjuter in hajdi proti domu. Včasih z bratom študentkom, če seveda ostane do petka v Ljubljani.

Drugače pa jaz + red bull + coffe to go, obvezno tankanje v Lukovici in pol stotnije tovornjakov, namenjenih v isto smer.

photo: cdwaldi on flickr.com

photo: http://www.quitandinha.com/images/300red_bull_energy_drink.jpg

Ampak se ne dam. Ker vem, da bo čez uro in pol, dve, že vse v najlepšem redu. Moja rit parkirana v papasan v moji sobi, potovalka razpakirana, trebuh poln domače hrane in jaz z načrti za vikend.

Rada imam petke!

State of mind: guess what, I'm going home today...