sreda, september 09, 2009

OFFICIALLY MOJA NAJDALJŠA BLOGERSKA PAVZA!

Saj še sama težko verjamem, ampak je res. Moj zadnji vpis nosi datum 30.3.2009.
30. marec??? Ojej...
Opravičil za moja dva in pol bralca v bistvu nimam.
Lahko pa vam naštejem nekaj "projektkov" in dogodkov, ki so me trgali stran od moje blogerske Črnine:
.
.
. (malo traja, brskam po spominu in fotozabeležkah...)

APRIL 2009

- same old, same old, služba in skrb za družino (hehehe)

MAJ 2009

- zgodi se moja prva ribičija, na kateri sem, žalostno, ampak resnično, ulovila samo ubogega ploščiča (ki med zagrizenimi ribiči menda še za 1 točko ne šteje)

- za zadnji rojstni dan pred grozečo 30ko ponovimo lanskoletno preverjeno kombinacijo: popoldanski piknik+športanje+čevapi in after party za zvečer

- zadnje dneve maja in prve junija sem pogrešala Ollie, ki se je odpravila na tritedensko potovanje po Ekvadorju

JUNIJ 2009

- »nabavim« si nov okrasek – moj drugi tattoo (tri zvezde na desni rami)
- iz zasede me napade Rotavirus, pokvari najine načrte za obisk prijateljice v Bosni in meni prepreči noro zabavo na sodelavkini dekliščini, ki sem se je veselila skoraj tako kot koncerta skupine U2
- menjava delovnega mesta (še zmeraj isto podjetje), neprijatelj Rota tudi tega premakne za en teden)

JULIJ 2009

- dočakam mojo prvo dekliščino (ki bi morala biti v bistvu druga); prijateljica, sestra po besedi ter takrat še »soon to be bride«, Maja, nas za povrhu vsega preseneti in razveseli še z novico, da dobimo prvi »pesniški« naraščaj (Majč, čestitkeeeeee še enkrat)
- taista Maja me (spet) preseneti z novico, da sem se že tretjič uvrstila med Uršljane in Uršljanke – finaliste Festivala mlade literature Urška 2009 (yaaay, vabljeni na finale v Slovenj Gradec od 22. do 23. 10. 2009)
- po 10 letih od prvega vpisa na faks, se končno vpišem na dolgo želeno smer, Slovenistiko, in v eni sami minuti zapravim 2.547,00€ (še zdaj me na trenutke zaboli glava ob misli na to)
- spet nekaj objavljala

AVGUST 2009

- končno pride čas za dopust, za katerega še zdaj ne vem, kako naj ga definiram; na Hrvaškem sva namreč plačala kazen, ker sva prevozila stop znak, imela sva napačen ključ za prikolico, na poti v Zagreb, na koncert skupine U2 pa naju je dvakrat dobila toča in stolkla mojo Jetrco :); če potegnem črto: cel dopust minus zgornje je enako killer time :) in a good way, da ne bo pomote

- končno U2 konceeeeeeeeeeeeeeeeeert! Zagrebški Maksimir je bila dolgo in težko pričakovana destinacija, kjer sem doživela najverjetneje one of the best days in my life!!! In če playlisto koncerta primerjam z mojo listo all time U2 favourites, ugotovim, da so (mi) zaigrali natančno 8 mojih najljubših, kar niti ni tako slabo

- čas za mojo 2. ribičijo, tokrat dvodnevno, v Avstriji, na Dravi; postavimo šotore, posvojimo dve raci, Maksija in Greto, eno malo račko zapnemo na trnek (a ne, Tejč?), opeče nas sonce (bolj kot vse dni dopusta), izkupiček - 2 krapa kapitalca, mali milijon ploščičev, en ostriž, par rdečeok in 2 kili zelenk :))
- trešči me dejstvo, da se z veliko naglico približuje 10. Pesniška olimpijada, ki jo organiziram in da je treba pričeti z aktivnimi pripravami; razpošljem mailinge, rezerviram prostor in se poigram se z urejanjem prispevkov za zbornik (ostalo počaka na sestanek z Robijem)
- praznujemo sestrino in moje drugo rojstvo, atijev rojstni dan in rojstvo Aneja, prvorojenca moje drage Polone
- 2. avgustovski koncert, koncert skupine Coldplay na stadionu Friuli v Udinah, Italija; Chris se izkaže za izvrstnega frontmana in ob koncu koncerta se zalotim pri misli, da se mi je, kar se tiče performansa, njihov koncert zdel celo malo boljši kot koncert skupine U2 (in, ja, sem se že pokesala teh »grdih« misli in prižgala svečko za pokoro), vse je blo super – koncert, playlista, družba, pot tja in nazaj

- in šoooook...

SEPTEMBER 2009

- ...preselim se, že 7. odkar sem junija 2006 prišla delat v Ljubljano, kar je svojevrsten rekord, a ne? Pa hvala vsem pomagačem!

- in odkrijem, da sem nazadnje čečkala po Črnini 30. 3.2009. 30. marca??? Ojej….
.
.

Vmes smo se imeli pa fino fletno faaaaajn, delali, pirčkali&kofetkali, šli na par lokostrelskih tekem, kofetkali&pirčkali, igrali mivkasto odbojko, bazenčkali...

Jaz sem nekaj sem še pisala, recenzirala, prevajala in nizala ogrlice, zapestnice in delala broške (skupaj s sestro in mamo).


In to je to. Od zdaj naprej bo spet bolj redno. Ampak brez obljub, da ne bom spet kakšne pokore delala potem :).

State of mind: Still breathing :)

4 komentarji:

Anonimni pravi ...

30.marec je res že daleč in je tudi na srečo še daleč.
Lepo, da si se vrnila!

Barbara pravi ...

Anonimni,

ja, na srečo je še daleč :))
Če bi mi še povedal, kdo si? Da se zahvalim za bralstvo?

LPB

Primož pravi ...

Eh, pavze so sestavni del blogov! Js sm mel tudi svojo, sicer krajso, ampak vendarle vec kot dva meseca je trajala!

Kam si se (spet) preselila?
Js sm pred dnevi tudi zacel steti - od oktobra 2006 se mi nabere podobno stevilo selitev ...

Barbara pravi ...

Primož,
ja, saj pavze so včasih čisto koristne, res :)

Selila sem se v Grosuplje, razložim v kakšnem mailu, ko te bom njavila še, da mi napiši "svoje spomine" na Pesniške olimpiade :)))

Se bereva,
Barbara