četrtek, februar 12, 2009

MESEČNA PAVZA

Po enem mesecu blogerske pavze, me je danes moj predragi, bivši in najboljši cimer, pocukal, zakaj nič več ne pišem. In mi malo laskal.

In zdaj se sprašujem, hmmm, ja, le zakaj nič več ne pišem?

Lets see... In naj na tem mestu opozorim, da ni bilo kakšne hude krize pomanjkanja pisanja zaradi nesreče v ljubezni, ne-zadetka Lotka ali posušenega rastlinja (čeprav imam le-tega res kar nekaj suhega v stanovanju. Danes bo pela voda.)

Razlog je bolj razumski.

En teden sem bila na bolniški. Trdovraten trebušni virus se je lotil cele naše petčlanske družine. Začelo se je pri očetu, nadaljevalo s sestro, mamo, bratom in mano, prizanesel je edino Jaki, najmanj štiriindvajsetletni sivi nimfi, papagaju s čudnim fetišem do copatov temne barve. Računalnik sem v tem času prižgala samo takrat, ko je obsesija nad Dexterjem in Heroesi našla pot na svetlo, drugače ga še pogledala nisem, kaj šele, da bi mu privoščila dozo elektrike. No, okej, pogledala sem še The Curious Case of Benjamin Button, Seven Pounds in Burn After Reading (tega skoraj do konca).

Pred in po tem tednu sem si privoščila samo dva dni bordanja, eno gradnjo snežnih gradov, en literarni večer in en obisk kina. Bordanje: auč, moje desno koleno na super sončen in krasen dan. Gradnja snežnih gradov: mrzlo, naporno, veselo in prvič! Literarni večer (z naslovom Nema usta, za naš Rotary klub): magical as always, s "Prešernovimi" čokoladnimi figami. Kino: no, ja, še kar prebavljivo. Ne povem pa, kateri film je bil, da vam slučajno ne vsilim mojega mišljenja.

Za tiste tri in pol bralce, ki tole spremljajo (s predragim bivšim in najboljšim cimrom vred), še nekaj apdejtov:

1. Včeraj je bil dan za "prvič": sodelavec se je prvič v devetih letih dela tukaj peljal s tovornim dvigalom, spoznala sem mamo najdražje sodelavke in ta ista mama se je prvič peljala z ljubljansko trolo (saj ne, da bi prej kaj zamujala, a ne?).

2. Navdušujem se nad, uporabljam in preizkušam Windows 7 (in moj računalnik čudežno dela hitreje).

3. Po skoraj dvomesečni pavzi od pisanja, se le-tega spet lotevam. Upam, da uspe.

4. Žalostna se sprašujem, zakaj sta dve zadnji izdaji Bukle dvojni številki. Recesija? Pomanjkanje izdanih knjig? Pomanjkanje bralcev? Kar koli od tega je žalostno. In zdaj bom morala dva meseca čakati na novo izdajo? Aaaaaaaaaaaaaaaaaaa!

5. Prvič obnavljam kos pohištva. In sicer en mali leseni stol. Ki je bil včasih en mali, zelen šolski stol. Zdaj bo poetično črn, belo popisan z verzi, z novima "šper platama" za sedalo in naslonjalo. Bo nadomestek za nočno omarico in prijatelj knjig.

6. Po dolgem času načrtujem pustovanje. Hura!

7. Moja najdražja sodelavka mi kvačka kapo. Tako fajno. Sivo in črno. Samo rože si bom morala sama našiti nanjo. Ampak mi jih bo ona naredila. Can't hardly wait. Ker, svojo najljubšo sivo Fox-ovo kapo za 30€, z našitimi gumbi (trije originalno, dva po mojem preblisku), sem, seveda, pozabljiva kot sem, pustila v gondoli, na tistem že omenjenem bordanju na Petznu. Damn!

8. Pa še kaj bi se našlo... Aja, vpisat se grem v knjižnico. Na FDV. In ja, vem. Še ena knjižnica, boste rekli. Taka sem.

No, evo, moj predragi bivši in najboljši cimer - I'm back. In ti si kriv.
In ne, nisem pozabila na obljubo. Objavila bom post posebej zate. O tebi. Z nostalgičnimi slikami tistega poletja. Želiš cenzuro? :)

State of mind: spet bo vse okej

7 komentarjev:

Andrej pravi ...

Good to see you back online. :)

Ollie pravi ...

Končno. :) Sem se že kar malo dolgočasila... Pa ne tok omenjat kape, mogoče pa sploh ne bo takšna kot si želiš. Ne pozabit, da jo izdeluje skoraj začetnik. ;)

Ana pravi ...

Hehe, tot js sm težko čakala, da nam kaj napišeš, pa se je splačalo. Se vidima na pustovanju? (Upam da ne boš preveč neprepoznavna.:))

Objem s Koroške,
Ana

Rok pravi ...

In koncno je nazaj :) Kar se pa tega, da bi o meni post naredila - ne morm ti tega preprecit, lahko pa vsaj za avtorizacijo prosim :)

Salo na stran - lepo, da si spet zacela pisat!

Lepo se mej,

Rok

Barbara pravi ...

Eeeee, dragi moji,

lepo je vedet/videt, da ste še!
Mi je kr malo toplo pri srcu, hehe.
Ja, moj dragi najboljši bivši cimer je pa (delno) kriv za to (da si ne bo preveč zaslug jemal :D).

Bom. Bolj pogosta zdaj.

Aja, pa Rok, ti pošljem prej v pregled, ja, slike bojo pa itak cenzurirane :). Pa hvala še enkrat!

Sončen pozdrav iz (trenutno še, čez par ur grem domooooov) Ljubljane,
Barbara

Primož pravi ...

Zdravo, tako ja, pisati, to nas pokonci drži!
Zakaj pa FDV, tam ja ni leposlovja...? :)

Barbara pravi ...

Primož,

eh, rabla sem knjigo Representing women, pa je bla sam na FDV-ju prosta... Drugače še zmeraj raje zahajam tja, kjer majo leposlovje, ja...

Lp v Berlin, te pogrešam že malo ;)
Barbara