????????

State of mind: Je nelagodnost že mimo? Ga lahko povabim na kavo?

GHOST STORY

kk pa paše... škoda, da ni moja...

I watch the Western sky
The sun is sinking
The geese are flying South
It sets me thinking

I did not miss you much
I did not suffer
What did not kill me
Just made me tougher

I feel the winter come
His icy sinews
Now in the fire light
The case continues

Another night in court
The same old trial
The same old questions asked
The same denial

The shadows closely run
Like jury members
I look for answers in
The fire's embers

Why was I missing then
That whole December
I give my usual line:
I don't remember

Another winter comes
His icy fingers creep
Into these bones of mine
These memories never sleep

And all these differences
A cloak I borrow
We kept our distances
Why should it follow I must have loved you

What is the force that binds the stars
I wore this mask to hide my scars
What is the power that pulls the tide
I never could find a place to hide

What moves the Earth around the sun
What could I do but run and run and run
Afraid to love, afraid to fail
A mast without a sail

The moon's a fingernail and slowly sinking
Another day begins and now I'm thinking
That this indifference was my invention
When everything I did sought your attention

You were my compass star
You were my measure
You were a pirate's map
A buried treasure

If this was all correct
The last thing I'd expect
The prosecution rests
It's time that I confess: I must have loved you


Porkaduš... :(
State of mind: I must have loved you...

OBSESIÓN

Šment, ko sem že mislila, da sem opravila z obsesijami - se je od nekje privlekla še ena. Granatno jabolko. Arghhhh. Mislim, saj granatno jabolko je super, samo moja obsesija z njim ne!


State of mind: ah, bo že ;)

DERROCAMIENTO

*
Skrbno izbrane besede,
ki sem jih ogrete na sobno temperaturo
pustila na mansardnih oknih,
če bi slučajno letel kaj tod mimo,
je odplaknil zimski dež tistega dne.
Strmoglavljeni samoglasniki
so se zataknili za rob pločnika.
Pred trgovino z avto deli
zdaj mokri štejejo sestre luže
in barantajo za objeme.
S soglasniki so celo stavili,
da te ne bo na Miklavžev večer.
Medla svetloba uličnih svetilk
je bila priča
kolosalnemu padcu ljubezni s strehe
(ostali so samo leseni cokli
in razbrazdane njive srca
s katerih bom na spomlad
naganjala kose).
Odkruške je razneslo daleč po cesti,
par se jih je zataknilo
med verige rebrastih kolesa priklopnika,
in jih danes nekje na severu,
ob večerih kot je ta,
mlad arhitekt zida v stene
svojega počitniškega stanovanja.
Jaz pa ne dajem več ljubezni.
Komajda je imam še zase!

photo by Èglatine (flickr.com)

State of mind: aaaaah

HVALA, TOMAŽ B.!!!

Sem čisto adijo od navdušenja, tako da moram tole deliti s tistima dvema in pol bralcema tele moje črnine, imenovane blog...

Delček glasbe na moj sklop pesmi Od tebe do mene


Prevodi mojih pesmi v nemščino (3 od 5):


Tomaž B., tole je videti super, ne dvomim, da bo še boljše slišati. Hvala tebi in vsem, ki so kakor koli pripomogli k temu, da lahko vidim svoje pesmi še v drugačni preobleki. Tenkju iz srca! Pa lepe pozdrave bolj na sever ;)...

P.S.: Pa upam, da ni kaj narobe, ker sem tole prilepila sem gor?

State of mind: hooked on a feeling...

HAPPY SHEEP. INDEED!

Dejansko so me našle tudi dobre novice. Pa jim nisem sporočala novega naslova. Kaj pravite? Če sem se preselila? Da. Že davno je tega, kar je moje Srce reklo, da noče več živeti tako. In je pobasalo culico. In v njej knjige, ostanke dotikanj, tople spomine, zalogo kave, čaja in čokolade. In sestro Dušo, pa sta šla. Zdaj neodvisno živita. Po mojem nekje v kleti. Ker včasih slišim droben šepet. Ali smeh, ko odklepam vrata in se s polnimi rokami vrečk iz trgovine vzpenjam po stopnicah. Mislita, da sta me pretentala. Ampak ju poznam. Že dolga leta. In vem, da bi se dala prav danes prikazati na vratih, češ, da sta prišla samo na čaj in malo pogledat, kako mi gre. Če že imam adventni venček. In če že cimetasto diši v stanovanju. Ker sta zavohala dobre novice. Pa ne vesta kako bi mi povedala, da v resnici želita nazaj. Ha, pa jima sploh ni treba reči. Moja vrata so zanju zdaj odprta še bolj. Ker mislim, da ju bom kmalu spet rabila. S kom drugim pa naj klepetam ob računalniku, zvečer, ko umre še zadnja medla svetloba uličnih svetilk in ko na TV programu ni nič drugega kot sneg? Na čigavo kožo naj pišem vse te pesmi? In s kom naj pijem vanilijev čaj? Še vrata bom okrasila danes. Naj le prideta iz mrzle kleti. Kolački in kakav bodo tudi. Obljubim. Po službi skočim v trgovino!



State of mind: I'm feelin' good...