KDO VAM JE PA TO DELU?

Sobotni večer sem, kot je to nekajkrat leto že v navadi, preživljala z mamo na gledališki predstavi. Spet v Narodnem domu Mežica (ki letos ponuja nekaj vrhunskih predstav), vedno polnem do zadnjega kotička, sva se tokrat nasmejali vodovodarju Jošku Duši, glavnemu akterju monodrame/politične satire Kdo vam je pa to delu? (iz kultur žur hiše Cafe teatra), ki ga je odlično odigral Boris Kobal.

Poročilo z dogodka najdete na Bajti...

Boris Kobal v elementu

State of mind: Panta rei, hehe

www.izposojevalnica-besed.si

Trarararaaaaaaaaa!

Pa jo mam! Svojo domeno! Hvala draga moja Maja! Zaenkrat na njej samo egoterapija v obliki bloga, ampak se bom potrudila "dogradit" še kakšno novo sobico...

State of mind: I love it! ;)

BACK TO LIFE, BACK TO REALITY...

Hmm, evo, pa je konec.

Konec dopusta.
Konec luštnega.
Konec crkljanja.
Konec poznega vstajanja.
Konec potepanj.
Konec razvajanja, ko ti ata zjutraj za dobro jutro skuha kavo.
Konec gledanja filmov pozno v noč.
Konec zabušavanja.

Aaaaaaaaaaa!!!

Že lep čas konec. Že 12 delovnih dni.

Ampak je pa po svoje prav fajn (yeah, right, skoraj tako kot fajn, kot petje Sanje Grohar...). Dela čez glavo...

Ugotovila sem, da me v mojem malem gnezdu čaka par zadev za uredit. Našraufat police. Malo morje njih. Obesit par slik. Pobelit (pozelenit, hehe) hodnik s pralno barvo, drugače se mi bo od vse odtisov rok okoli stikala za luči zmešalo. Zamenjat ročko za tuš. Priklopit pralni stroj. Aja, pa kupit pralni stroj (bo šlo lažje z). Pogruntat, kako bi se tuš kabina čistila samodejno, hehe. Če ugotovim - patentiram. In sporočim. Klicat mojstre na Siol, kdaj za vraga bodo popravili kar pač delajo, da mi ne dela internet. Aaaaaaa! Me že zdaj boli glava...

Za doma doma (na Koroškem, hehe) moram kupit novo posteljo. Nujno. Še prej pospravit in pregledat vso kramo, ki se je nabrala v priročnem predalu pod posteljo. Nightmare!Namontirat še ene štiri knjižne police (še bolj nujno kot kupit posteljo) Vrnit vse sposojene knjige (v knjižnico, prijateljem, sodelavkam...). Uredit zbirko CD plošč. Uredit arhiv plačanih položnic in podobnih papirčkov, ki mojo denarnico in TRR silijo v minus globine. Prestavit pohištvo v sobi. Je že čas za novo postavitev. Se hitro naveličam. Potegnit internet kable do sobe. Jao meni...

Aja, in za povrhu vsega lepega me je prvi dan po dopustu v službi pričakal crknjen disk na serverju in povzročil izpad besa, nekaj noči slabega spanja, enih devetnajst novih sivih las in skoraj solze. Meni, seveda, komu pa. Arghhhh... Ampak bom preživela tudi to. Ob turškem jabolčnem čaju, kofetu, riževih ploščicah, Coldplayih in Pearl Jamih, v osamljenih večerih... Ko bom delala nove tabelce in zbirala nove podatke. Aleluja! Moje družabno življenje je na psuuuu! Help!

Poleg vsega moram najti en prost jesenski vikend termin za Pesniško čajanko, napisat par recenzij in poročil z dogodkov za Bajto, apdejtat svoj CV ter se pozanimat o letošnji Pesniški olimpiadi... Huh.

In zdaj planiram, kako vse to spravit v uboge dneve, ki imajo samo 24 ur. In kako zraven ne bankrotirat. Če ima kdo kakšen predlog, lepo prosim, veste, kje jih pustite...

Pa še to dolgujem, tistima dvema in pol bralcema(oz. po zadnjih komentarjih jih je enih 9, hihihi): problemi izpred dveh objav nazaj so se (zaenkrat) potuhnili. Sem razmislila o par stvareh in (do nadaljnjega) ostajam na Škofljici. Navdih sem privabila nazaj (ne sprašujte, kako in s čim...) ter se mu prepustila. In prav tako ljubezni (ne glede na vse)!!! Dodatno delo pa še zmerja iščem. Po možnosti honorarno.


State of mind: bla bi palček Smuk