torek, december 09, 2008

DERROCAMIENTO

*
Skrbno izbrane besede,
ki sem jih ogrete na sobno temperaturo
pustila na mansardnih oknih,
če bi slučajno letel kaj tod mimo,
je odplaknil zimski dež tistega dne.
Strmoglavljeni samoglasniki
so se zataknili za rob pločnika.
Pred trgovino z avto deli
zdaj mokri štejejo sestre luže
in barantajo za objeme.
S soglasniki so celo stavili,
da te ne bo na Miklavžev večer.
Medla svetloba uličnih svetilk
je bila priča
kolosalnemu padcu ljubezni s strehe
(ostali so samo leseni cokli
in razbrazdane njive srca
s katerih bom na spomlad
naganjala kose).
Odkruške je razneslo daleč po cesti,
par se jih je zataknilo
med verige rebrastih kolesa priklopnika,
in jih danes nekje na severu,
ob večerih kot je ta,
mlad arhitekt zida v stene
svojega počitniškega stanovanja.
Jaz pa ne dajem več ljubezni.
Komajda je imam še zase!

photo by Èglatine (flickr.com)

State of mind: aaaaah

Ni komentarjev: