ponedeljek, april 07, 2008

PO DOLGEM ČASU SPET POEZIJA...

*
Deliva si okamenelost udov,
ko mi v poznojutranjih gubah rjuhe
čez hrbet ženeš črede samorogov
in tvoj polbog poželenja
v ihti ruši moje oltarje.
Mrmrava vročične mantre,
da bi trenutki zamrznili
v ponavljajoči se eroticizem.

*
Čisto kratki vdihi
so takrat,
ko dotike vpletaš v moje lase.
čisto kratke sekunde
so takrat,
ko lepiš poljube
na pregrinjalo telesa.
Čisto kratke sanje
so takrat,
ko prepletava želje
za sadike juter.
čisto predolge ure
so takrat,
ko sama sediva
vsak zase.
Čisto prehitro odhajaš.

*
Maslena jabolka iz sanj
mi polagaš na oči
in platnene kite noči
vežeš čez rame,
da kakor včasih,
da kakor zmeraj,
da čisto potiho
stopim na umito nebo.
S koprenastimi oblaki
oblečem jutra v pesem,
sonce podtaknem med drevesa
in zaokrožim dan.

*
Zavesa vrbe
ti pada na lica
in ptice ne letajo visoko,
ko črni veter
podi viharje čez njive.
Ti pa sigreš sm prsti skozi lase,
pristaviš za kavo
in prebiraš ljubezen.
V okna se zaletava dež
in mokre zemljevide
riše vse do puhteče prsti,
na kateri si pustil rahle odtise
ko si se zgodaj vračal iz gozda.
Z napušča kapljajo obljube
in v hišo zanese prvi jesenski list.
Oblečeš toplejše hlače
in me pokličeš h kosilu.

slikica: by me, Rakollach, sobota 5.4.2008
State of mind: in between...

Ni komentarjev: