petek, april 18, 2008

APRILSKA POEZIJA

*
Alabasterna očesa
skozi ogledalo
slepo strmijo.

*
Slika spomina
prebije temo -
prinašaš sonce.

*
Kakor plesalec,
novorojen ciklamen
prešteva korake.

*
Čakáje na nevihto
pišem pesmi
s čopičem resnice.

*
Prah spiham
s kamnov.
Narišem zemljevid.

*
Umito jutro
suši ostanke večera.
Mehčaš me.

*
Kakor tat
črne svetove
kradem v belo.


State of mind: april melancholy...

4 komentarji:

ani pravi ...

pozdravljena,

lep niz kratkih pesmi, zelo so mi všeč podobe, ki jih tkeš. pri tvojih pesmih mi je všeč, da podajaš nove, izvirne podobe.

me je pa zato (priznam, malce neprijetno) presenetila pesem Svetove narazen, ki ima prva dva verza dejansko identična verzom pesmi, ki sem jo januarja objavila na svojem blogu, sicer v nemškem jeziku. Naključje?
(Im selben Zimmer sitzen wir / doch in verschiedenen Welten) ...

lp,
ana

Barbara pravi ...

Ani,

se opravičujem, če se ti je tako zazdelo, sem šla zdaj prav gledat tvoj blog nazaj.
Tale moja aprilska poezija je res aprilska, vendar takoooo stara. Že lep čas nisem napisla nič novega, pač eno tako obdobje. Doma samo pobiram listke in stare zapise in jih objavljam, drugače bom moj blog kmaulu brez poezije.
Če sem te pa res tako neprijetno presenetila, odstranjujem pesem. Jo bom zapisala samo v zvezek in bo tam tudi ostala.
Upam, da te to ne bo odvrnilo od branja.

bodi lepo,
Barbara

ani pravi ...

hej,

mogoče sem bila malo ostra, ampak res se mi je zazdelo, kot da berem svojo pesem oz. njen začetek ... saj vem, ljudje imamo pred očmi pogosto sorodne podobe in včasih jih celo na zelo podoben način ubesedimo, ampak moj prvi občutek tu je bil res, da je prepisano. glede na to, da je pesem kratka (tako moja kot tvoja), pač ta podoba toliko bolj izstopa ... opravičujem se, če temu ni bilo tako.
me pa to nikakor ne bo odvrnilo od nadaljnjega branja tvojih pesmi, ker so, saj pravim, res krasne in so mi zelo všeč. pravzaprav me čudi, da se o tvojih pesmih ne govori še več, da niso še pogosteje kje objavljene - občutek imam, da ni več dolgo do tedaj, ko boš ob boku najbolj priznanim pesnikom.

vse dobro želim,
ani

Barbara pravi ...

Ani,

me veseli, da boš še naprej bralka...in hvala za vse lepe besede...

Praviš, zakaj ne govorim več o svoji poeziji... Ravno ta vikend smo se na delavnicah pogovarjali o tem in sem omenila, da sem zmeraj pisala samo zaradi tega, ker pač moram, nikoli zato, da bi se kje objavljalo ali na veliko govorilo o tem. Če pa se (še) komu, poleg mene, zdi, da je v moji poeziji nekaj, kar je vredno (s)poznati, pa sem toliko bolj vesela.

Pri tebi mi je všeč to, da lahko pišeš tudi v nemščini, pa še zmeraj zveni tako pristno, nič prisiljeno... Lepo te je prebirat. Si moram vzeti čas in prebrati še tvoje starejše zapise...

tudi tebi vse dobro,
Barbara