ponedeljek, avgust 13, 2007

NORAH JONES, DIOKLECIANIZIRANOST IN GLOBOKE ANALIZE

Petek, 10. avgust. 14:00. Jaz, as happy as hell, zapustim službo. In ne pomislim nanjo cel vikend.

Na obvoznici padem v gužvo. In porabim 50 minut (pa ene par živčkov) od BTC-ja do Viča!!! Za popenit. Vmes opravim telefonske pogovore, pokličem Sončka za stanovanje in naredim cel plan za na morje. Doma pobašem potovalko in pokličem Tomaža, da z Matejo prihajava.

Vreme – čudno. Nekaj hoče deževat. Pa se oborožimo z optimizmom, na prvi pumpi še z bencinom, vodo, cigareti za Tomaža (sploh ne štejem več, kolikokrat je že rekel, da ne kadi več, heh) in trač revijami. Destinacija – Pula. Spet gužva. In nadaljevanje slabega vremena. Dežuje z bolj ali manj dolgimi presledki wannabe sonca. Ampak mi se ne damo! Ustvarimo si predkoncertni mood s poslušanjem Feels like home albuma Norah Jones.

Brez večjih posledic, razen Matejinega in Tomaževega strahu, ker jaz menda preveč bentim na voznike (jaz trdim, da ni res!), pridemo v Pulo.

Naš cilje je prikolica, ki jo imajo Matejini postavljeno v kampu Peškera v Banjolah in bo naš »domek« čez vikend.

Opravimo formalnost in gremo na večerjo. Da ne kompliciramo (in da bo hrana hitro, ker smo laaaaaaačni), vsi trije jemo lignje na žaru. Čisto brez domišljije, a ne?

Veseli, ker ne dežuje, in ker smo dokaj hitro našli parkirni prostor (poleg Stage trucka Norah Jones!!!) se potrpežljivo, kot se spodobi, postavimo v vrsto pred Puljsko areno.

Nekaj čez deveto zvečer prične Mrs. Jones s hiti prvega albuma – Come Away With Me. Občinstvo vseh starosti in z vseh vetrov je navdušeno. Arena pričara magično vzdušje, čeprav bi bil svojevrsten užitek poslušati Norah tudi v intimi kakšnega manjšega kluba in svetlobi sveč. Kurjo polt imam skoraj dve uri skupaj, kolikor traja fletno predajanje še bolj fletni glasbi. Mešajo se stari in novi hiti in pri v živo doživeti interpretaciji pesmi Sunrise se odločim, da to je to, ultimativno najboljši komad koncerta, poleg Long Way Home in What Am I To You, ki ga je Norah »prišparala« za zaključek.


Požvižgavajoči in s polno SD kartico slik in posnetkov, se ustavimo še pri »prodajalni« zgoščenk (CD-jev, tlačenk, kakor vam drago...), kjer si privoščimo košček Norah še za domov. Jupijaja!


In ker je noč še mlada, gremo še malo po Puli naokrog, na sladoled in seveda na pivo. In jaz pijem frappe! Zakaj že??? Ah, nevermind...

Morski vikend je minil v znamenju :

- njami hrane,

- neodločnega vremena,
- žujota, prošeka in »dioklecianiziranosti« (opitost s proškom Dioklecian),

- namakanja v morju tu in tam,

- globoki analizi (hehehe, tako je to, če greš z dvema babama na morje) Tomaževega ljubezenskega življenja (jao, fajn smo se narežali, heh),
- kave in travarice (najboljša je pri Gretici) za zajtrk,
- pohajkovanju po Puli, in kupovanju na tržnici (Mateja je prvič pripravila ribe in s Tomažem sva se soglasno odločila, da jih lahko z veseljem še kdaj!),


- sprehoda na rt,




- poziranja pred fotoaparatom,



- iskanja Azre*,



- otročarij,

- ...

* Azra je moje, da rečem lepo, južnjaško ime, ki sem ga dobila z vselitvijo k Mateji in Roku.

State of mind: I've kissed James Joyce. Aaaaaaaaaaa.


Fortune cookie je za vikend ostal nedotaknjen. Za kazen!

6 komentarjev:

bežeči norec pravi ...

Mislim, to je pa že skoraj sanjski vikend :) Norah Jones, pa plavanje v tistem kičastem zalivčku med tremi otočki pri Banjolah. Zavidanja vredno, res. :)

Čeprav, če se prav spomnim je med vikendi tam že skoraj marina, tko da verjetn ni bilo tako sanjsko :)

Barbara pravi ...

Oj, bežeči,

ja, zavidanja vredno, sploh v soboto okoli pol dveh zjutraj je bilo prijetno ;)

ma, veš, ta vikend je bilo prav mirno, se je malo poznalo slabo vreme... smo ga zgleda mi prinesli in odnesli, ker ko smo včeraj zapuščali Banjole, je sonce svetilo kot obsedeno ;)

Alain pravi ...

Iiii. :)

Ja superca no. Vam prav zavidam. ;)

Tomaž pravi ...

Js bi sam povedal, da na tisti sliki s Proškom to nisem js. To je en stric, ki mi je bil na las podoben in je stanoval v sosednji prikolici! Js sm v bistvu izven objektiva na desni ...

Kdo bi si mislil, da se bo ena od ugotovitev sobote ob dveh zjutraj uresničila, ha? ;-)

Barba in Petra, fajn sta. Z veseljem še kdaj ...

Barbara pravi ...

Tomaž,

ti se kr tolaži ;)

Pa Mateja te bo nabila, če bo vidla, da si napisu Petra... sam opozarjam ;)

Je pa blo za ponovit...

Katera ugotovitev pa, js se ne spomnim?

Tomaž pravi ...

Ojej! Hehehehe!

Mateja: že od nekdaj se mi zdi, da bi bla taka fajn "Petra", da imam pač ljubkovalno ime zate :-)

Pred leti sem imel sošolko Simono, ki ji je na osebni pisalo Suzana ... Do 4. letnika se je navadla mojega poimenovanja.

;-)

Pozdrav Barba, Mateja in Petra