torek, julij 31, 2007

LUNARNE ZADEVE, FOTKE IN ZAČETEK OBDOBJA NESPANJA

Ja, pa sem nekako res slutila, da bo ponedeljek še kar čuden dan. In ne, nisem vedela, da je polna luna, ko me je zjutraj ob 05:10 zbudil vonj sveže kuhane kave. Mama vstane tako zgodaj vsak dan, jaz sem pa tokrat vstala zato, ker se mi včeraj zvečer enostavno ni dalo vozit v Ljubljano. Ampak, če te zbudi vonj po kavi, še nekako gre. In če mu sledi hladen tuš, je še bolje. Tako da sem bila malo do šeste že napakirana v očetovi Jajčki (sva zamenjala avte, mojega je treba do 1500 km vozit pod 3500 obratov in meni zadnje čase sploh ni, da bi vozila kot upokojenec (se na tem mestu opravičujem vsem upokojencem, ki vozijo z normalno hitrostjo)). Muzika je bila na glas, Dan D, seveda. Mi nekako paše. Zadnje čase. In bilo je fino. Jaz nič zaspana (mami, hvala za kavo), v avtu prijetna temperatura, pomešana z mojim prepevanjem (feeling za ponavljat, heh).

Bilo je fino do prvih ovinkov Hude luknje. Ko se je par metrov pred mano še manjši jajčki (Citroen C2, ali pa je bil C3, zaradi šoka ne vem) mudilo poljubit skalo na desni strani cestišča. Sem bremzala kot nora!!! In imela potem še nekaj časa mehka kolena, ko sem razmišljala, kaj bi bilo, če... Saj veste, kako to gre... Aja, ni bilo hujšega, stric jo je odnesel s celo kožo, na jajčki bo pa potrebnih nekaj lepotnih popravkov.

No, do Ljubljane sem se pripeljala BP. V službi sem imela še dovolj časa za moj jutranji obred kavice in prebiranja meni ljubih blogov. Ob času, ko začnejo na delo kapljati sodelavci, sem že slišala par komentarjev na temo polne lune in splošnega počutja. In glede na to, da je bil ponedeljek za češnjico na smetano še deževen, je to še dodatno pripomoglo k jutranjemu nerganju. Ki je preraslo v celodnevno obtoževanje Lune, da je kriva za en tak čuden dan. Heh, ja, sem dobila vsaj približen razlog za valjenje krivde na nekoga/nekaj drugega.

Nekako je minil tudi (čuden) delovni ponedeljek, ki sem ga z največjim veseljem zaključila enkrat za spremembo že ob 16h. Z Žigo na kavi in njegovimi 1000 fotkami iz Kanade. Prijetni dve uri sta seveda prehitro minili ;).

Nekaj fotk made by Žiga (saj lahko, a ne Žiga? So vrhunske ;)...):




Zunaj pa še vedno deeeeež. Ma, če priznam, mi je super, kadar dežuje. Zadnje čase. Prav fino se je ugnezditi na kavč s knjigo v roki. Čeprav tega potem nisem naredila. Razlog je naslednji: cimer je spal, ko sem prišla domov. In sem ga seveda zbudila (se je delal, da je jezen name, heh, pa mu ni najbol ratalo). In mi je moral delati družbo. Če se je gospod 14 dni potepal po Kosovem, mi lahko vsaj fotke pokaže, a ne? Fotke so enkratne, sploh črnobele, priznam. Evo!

(Mater, jaz pa čakam na moj dopust kot lačni kruha, vsi okoli mene pa s kupi fotk. In z lušti, seveda. Heh, jim vrnem septembra, ko pridem z moje uživancije... Dvojno dozo!!! Packom! Z največjim veseljem!)

Po 14 dneh samevanja v stanovanju sem se veselila vsaj cimrove družbe. Pa je šel na pivo. In sem spet ostala sama. Saj ne, da se pritožujem, ampak 14 dni samote je bilo dosti za nekaj časa. Enivej, posledice je zato čutil moj moleskine. In iz zaboja s knjigami sem spet potegnila Needful Things, Stephena Kinga. Ki je nedokončana, revica, čakala že od Vietnama. Predolgo. No, zdej se spet večerno dotikava. Od včeraj. In vse kaže, da se bova še nekaj časa. Ker slutim, da se je spet pričelo moje obdobje nespanja (nazadnje je trajalo skoraj cel mesec). Sem v postelji. Ura je 22:30. Ne zaspim do kakšnih 02:00. Se trudim in mižim na silo. Ne gre. Stlačim slušalke mp3 playerja v ušesa. Nič. Se pokrijem čez glavo. Nada! Slišim vsak šum, vsak piš vetra. Jebenti. Slišim cimra, ko pride domov, ponočnjak. In potem zaspim okoli 03:00. Do nekaj čez 05:00. In sem že malo pissed of, ker vem, kašne noči me spet čakajo. In vem, da ni fajn. Niti približno. S polno glavo misli ležat. Premlevat. Čakat. Analizirat. Tudi, če ni kaj za analizirat. Ker, če je časa na pretek, si že izmislim kaj, kar bi bilo vredno vzeti pod mikroskop. Mi zmeraj uspe. Sem že pravi stručko v analiziranju, na žalost. In vem tudi to, da bom naslednje dneve spet med prvimi v službi, še sredi noči. Klofala bom po tipkovnici in spravljala jezo ter agresijo zaradi neprespanosti na virtualni papir. In težila brez vzroka. Bo pa ena dobra stvar - kadar sem pissed of, pospravim vse predale, si uredim fascikle, naredim update vseh tabel, počistim namizje mojega dragega računalnika in podobne stvari, ki se drugače prestavljajo iz dneva v dan v mojem opomniku. Heh, vse je za neki dobro, pa čeprav bom izgledala kot zombi...

Res si moram najti kakšen polnočni hobi, ki bo zaposloval moje misli in roke. Kakšen predlog?

Tole pa poslušam, ko na silo tiščim oči skupaj:

free music


free music


State of mind: Heh, moj fortune cookie gadget pravi: Sweet surprise awaits you? Ma ne, res?

4 komentarji:

Alain pravi ...

Ojla. Malo sem prebiral bloge od letos. :( Samo da se updatam. ;)

Za jutranje ure je sicer najboljse spanje, ampak vemo, kako v dolocenih obdobjih ta rec zgleda, a ne?

In vem, da v teh urah ni recepta, kaj poceti. Pac nekaj. Kar ti takrat pade na pamet. Samo da tema mine pa spet svetlo rata. ;)

Barbara pravi ...

Ojla, srce,

kako? Sem si sposodila tvoj "nagovor", mi je všeč... heh ;)

Lej, glede spanja sma se itak že pogovarjala... In vem, a ti veš, kako to gre... ;)

Sem si pa zato spet nabavila kup knjig, pa bom mela z njimi "relationships". Mam tvojga soimenjaka Alaina de Bottona - Essays In Love, fina stvar, pa Marqueza - Ljubezen v času kolere, pa Misery od kralja horrorja - Kinga. Se že veselim. Pa Tomaž mi je dal 3 sezone Northern Exposures - whopeeee... Za neki cajta bo, pol pa upam, da se spet začnejo temne noči...

Za vikend kofi?

Luv,
Barbi

Alain pravi ...

Moj nagovor? :) A ves da sem ga nekje spregledal, mora da mi veke malo prevelik del oci zakrivajo... :D

Bom pogledal, ce imam doma se kako na pol reseno pobarvanko za takrat, ko ti bodo zacele crke pred ocmi plesat... ;) Pa kako nagrado moram nekje najti, ce jih bos prav resila.

Za vikend kofi im prinzip ja. V soboto popoldan sibam v LJ pa pridem v nedeljo nazaj, ampak bova ze nekam zmeckala termin. :)

hug, a.

Barbara pravi ...

hej,

uuuuuu pobarvanke... po mojem js nimam več kake, tk da lahk ti pogledaš, ja... hihihi ;)

Za kofi pa no sweat, ko bo cajt...

LJ? Business or pleasure?

Barbi