ponedeljek, julij 16, 2007

AL CAPONE NIKOLI VEČ!!!

Kraj: Pizzerija in špageterija Al Capone, City Park, Ljubljana
Datum: ponedeljek, 16.7.2007
Ura: 12:00


Z Ano sva se še pod tekočimi stopnicami odločevali, kam na kosilo – Mehiška ali Al Capone? In ker je Al Capone izgledal dokaj prazen, sva se odločili zanj. Vatamistejkatumejka!

1. Menije prinese gospodična natakarica.

2. Midve se odločiva. In potrpežljivo čakava. Lačni.

3. Čez 10 minut pride gospodič natakar št. 1 (gospodična natakarica blodi okoli, očitno je pozabila na naju) in vpraša če sva že naročili. Ker nisva, naročiva njemu. Reče, da gre po blok in pisalo, da si bo zapisal. Dvakrat juice z vodo, enkrat špagete carbonara in enkrat kraške rezance. Si bo zapisal? Halo? Tri reči si bo zapisal? Mama moja! Okej, pač misliva, da ima slab dan...

4. Čez 5 minut prinese gospodič natakar št. 1 krožnik s priborom (Ana vmes poje juho, ki si jo je, hvala bogu, šla sama iskat). O pijači ne duha ne sluha.

5. Čez 5 minut dobi Ana kraške rezance. Prinese jih gospodič natakar št. 2. Še zmeraj nič pijače. Gospodič natakar št. 2 me vpraša, kaj sem že naročila... No comment (NC).

6. Ko je Ana nekje na polovici (po kakšnih desetih minutah) pripomnim, da če ona prej poje do konca, preden jaz dobim moje špagete, jih ne bom jedla.

7. Mimohitečega gospodiča natakarja št. 3 vprašam, kaj se dogaja z mojo hrano. In postane tretja oseba, ki me je v roku pol ure vprašala isto neumno vprašanje. In reče, da gre pogledat. NC!

8. Čez približno 5 minut pride mimo spet gospodič natakar št. 1. Z nasmeškom, a še zmeraj brez pijače in mojih špagetov. Ga zaustavim in vprašam, če je kaj pozabil. Neumno me gleda. Povem mu, da če špageti ne bodo takoj, mi jih ne rabi nosit. Gleda še bolj neumno. Potem odhiti do pulta in se nekaj prereka z ostalimi gospodiči natakarji.

9. Gospodič natakar št. 4 prinese dvakrat juice z vodo. Po 35 minutah sedenja za mizo. NC again.

10. Ana gospodiča natakarja št. 4 prosi za račun (brez mojih špagetov, seveda).

11. Čez 5 minut mi natakar št. 5 (neverjetno!) prinese krožnik z mojimi carbonara špageti. Mu povem, da lahko naredi z njimi kar hoče. Da me je vmes minilo, pa tudi moj čas za kosilo se je iztekel. Reče, da mi vseeno mora dati krožnik na mizo (?). Mu rečem, da naj kar izvoli, ampak jedla in plačala jih pa ne bom. Neumno me gleda in gre tožarit gospodičem natakarjem št. n+...

12. Račun prinese... Ja, seveda ste uganili - gospodič natakar št. 6 v spremstvu gospodičev natakarjev št. 5 in št. 1. Unbelievable!!! Cela procesija. Ana pokaže študentsko. Plačava juice.

13. Špagete carbonara so verjetno dali v fw komu, ki jih je naročil za mano. Vsaj prej kot v 45 minutah jih je dobil. Mrzle. Ampak dobil jih pa najbrž je. Če ni prišlo vmes neznano število natakarjev, seveda.

Zaključek: Za kosilo sem pojedla sendvič s tuno. V službi. V Al Caponeja pa ne grem več. Ever!


State of mind: pissed off!!!

Ni komentarjev: