sreda, junij 27, 2007

Odprava Rdeče pikapolonice

Datum: 24.6.2007
Zbirno mesto: pred stavbo Pošte v Mislinji
(Željeni) štart: Koča na Pesku
Smer: Lovrenška jezera
Prevozno sredstvo: Rdeča pikapolonica (RP) - naš avtek (ne smem povedat kateri, ker smo malo škode na njem naredili, šmrc...), v njem pa Žiga, Luka, Tina in jaz...



1. V Mislinji zavijemo (seveda ;)) v napačno smer. Čez ne prav dosti metrov ceste, se le-ta izkaže za nevredno svojega imena. Se še malo peljemo. Vztrajamo. Letijo takšni in drugačni komentarji. In fanta ugotovita, da eno desno kolo čudno ropota. Wtf? Boga RP... Čez debelo uro prispemo na kraj, kjer lahko pustimo avto in nadaljujemo peš. Sicer ni Koča na Pesku, ampak bo že. Žiga ve, kam se gre. To je važno. Ugotovimo še, da prav daleč od »normalne« ceste ne moremo biti, saj se okoli nas razlega hrup avtomobilov, ki imajo nekakšno tekmovanje dirkaške narave na Rogli. Toliko o tem, da smo se »zgubili«. A ne!

2. Prvi postanek na Lovrenških jezerih. Z razglednega stolpa je prav fajn razgled. Pade prva malica (se mi zdi?) in prebijanje skozi močvirnato goščavo, po bližnjici (definicija bližnjice a la Žiga: Bližnjica je najdaljša razdalja med točko A in B. Žiga, če ni čist prav, popravi...) do poti, ki vodi do Črnega jezera. S Tino ugotoviva, da en teden ne bova nosili kril, ker imava čisto popraskane noge. Poleg najinih nog jo je slabo odnesla tudi naša obutev – močvara je naredila svoje...

3. Drugi postanek ob Ribniškem jezeru je bil malo daljši. In bolj v znamenju hranjenja. In smeha. In ... Lukovega foto udejstvovanja. Da imamo lepe fotke, je njegova zasluga ;). Sploh panorame so fletne... ;) Je bil zadolžen še za moj fotoaparat, tako da je večina slik njegovih...

4. Vmes pa ubijalska vročina čez travnike, zgodbice Žige in Luka, smeh, zafrkancija in odločitev za večerni piknik. Fajn. .. Lep dan se bo podaljšal...

5. Po Lukovih izračunih smo hodili enih 6 ur. Tam nekje. Nazadnje šli še pogledat razgled s 30 m visokega stolpa na Rogli. Fino! Ampak malo omotičen pa prideš na vrh! Po vseh tistih stopnicah. Luka jih je celo preštel nazaj grede, ga moram vprašat, koliko jih je... Tina je raje počakala spodaj. V »fini« družbi, a ne, Tina?

6. Vožnja nazaj »spet v uni grabn« (Lukov komentar!) je trajala celo večnost. In kot da nismo imeli nesreče že s cesto, je z avta odpadel levi kolotek. In bi se lepo mirno odpeljali naprej brez njega, če ne bi Tina pogledala nazaj. Jeba. Nazaj po kolotek, v prtljažnik z njim in naprej v "grabn". Pa sta Žiga in Luka že drugič tuhtala, kako bosta šraufala RP... Vožnja od Mislinje do Kamnika čez Tuhinjsko mine brez večjih težav. Samo kolo še zmeraj ropota...

7. Tina na poti pri njej doma naroči kofetek (mmmm, lih prav) in meso za piknik. Tina ostane doma, mi trije pa do Kamnika. Odloživa še Luko, ki gre pred piknikom še na rojstni dan. Kasneje prideta s Tino do Žige, da uresničimo piknik idejo. Z Žigo pripraviva vse potrebno, vmes spoznam še vse okoliške sosede, se spravim nad maline in poslušam zgodbice... Luka in Tina prideta malo pred enajsto, tako da so čevapi pečeni ob 23:30. Seveda sta za žar zadolžena fanta (kakopak!), midve pa v kuhinji odkrijeva zelo sladko alkoholizirano namočeno sadje. In ker ima premalo alkohola, ga z vodko "kao" popraviva. Bljak. Ne bo šlo. Bomo ostali pri pivu, po katerega vmes skoči Luka. »Preselimo« se na balkon in večer raztegnemo do pol štirih zjutraj...

Takole. Zdaj pa še PRIZNANJE. Za grdo pot in škodo sem kriva tudi jaz. Ker nisem naredila »domače naloge«. Sicer se lahko izgovarjam na lack of orientation, samo najbrž ne pomaga kaj dosti, ne? Vsaj glede na to, da sem na Pesku že bila (daaaavnega leta 1996 na zaključnem izletu prvega letnika razreda 4.G Gimnazije Ravne na Koroškem), ne. Aja, pa glede na to, da so to »moji kraji« (a ne Žiga?) bi tudi lahko vedela, vsaj približno, kam in kako... Si moram prav specialko »naših« hribov nabavit, bo naslednjič bolje – vsaj krajša pot z avtom in manj oz. nič škode (ja, nimam pa foto dokazov, ker sem imela prepoved fotkanja).
Mar bi pravočasno poklicala kakšnega sošolca ali sošolko, da bi mi povedal/-a, kje se pelje. In bi imela zdaj lažjo vest, pa še boljši vtis bi naredila na Tino in Luko. Jeba... Zdaj je že, kar je. Posipam se s pepelom! Evo! Zares! Se s kakšnim pivo oddolžim, a prav, Luka?


Fotomaterial: All by Luka!!!








Žiga, Luka, Tina - še enkrat hvala ze lep dan in še lepši večer...

State of mind:...all that I want is stillness of heart...

Ni komentarjev: