četrtek, maj 31, 2007

JOJ, JAZ BUDALA!


Ne morem verjet! Ko se enkrat zaženem, se me ne da več ustavit. In pol skoz neki težim in najedam in nadlegujem ljudi. Pa mi sploh ne potegne, da tega v bistvu ne želijo...

Nič, Barbara, ustavit bo treba konje, se malo zamislit, spravit k sebi in dat mir.

Čeprav bo težko. Ampak bom že preživela, saj sem še zmeraj. En fin pregovor pravi: »Fall seven times, stand up eight!« Bo kar držalo, ja.

Je eno čudno obdobje tole zdaj v mojem življenju... But you know, vse se zgodi z razlogom (tole s pregovori je pa še posledica druženja z bivšo sošolko Petrco, ona jih ima še več na zalogi).

No, zdaj pa še obljuba: Svečano prisegam, da ne bom več težila in se vmešavala v stvari, ki se me ne tičejo (in za katere jaz tako rada mislim, da se me), ne bom več jamrala in obremenjevala ljudi s svojimi težavami in po nepotrebnem skrbela (ker se me ne tiče) za njihove, ne bom se pustila omejevati in ne bom se več za vsako stvar obremenjevala (joj, pa sem združila dve različni zgodbi, ki sicer vplivata ena na drugo, pa whatever). Preprosto si bom vzela čas zase in uživala. Ker si zaslužim!

Če ima kdo kaj proti, naj se me pazi ;)

State of mind: ... je v meni preveč stvari za mene – eno samo, zato svetovi v moji glavi spominjajo na dramo...

Ni komentarjev: